Za celoletno smučarijo

Namesto šest minut bo nova šestsedežnica Mašinžaga na Rogli za dober kilometer vožnje potrebovala skoraj pol manj časa in polovico več energije kot obstoječe naprave. V 20 sekundah, kolikor se sedežnica na postaji obrača, bo ogrela sedeže svojim gostom in jih s kupolo zaščitila pred dežjem, vetrom, snegom. Ravno slednjega pa sredi decembra še ni dovolj, da bi progo po današnji otvoritvi tudi odprli. Koliko so potem v času podnebnih sprememb sploh smiselne naložbe v žičniške naprave, za katere je država namenila 55 milijonov evrov in ki jih v teh dneh odpirajo kot po tekočem traku?To vprašanje je prvo v seriji spraševanj kritične javnosti. Drugo je poraba energije za to, da smučarski centri sploh ustvarijo zimske razmere. Ironični štosi, kako si v žgočem Dubaju privoščijo postavitev zimskega centra, skorajda niso več smešni. Tretje je v stilu, kdo si ob visoki ceni smučarskih vozovnic sploh še lahko privošči smučanje. No, gneča na smučiščih v času praznikov in ob vikendih razkrije, da je takšnih še kar precej. Četrti dvom pa gre v smeri, zakaj bi nekdo smučal doma, če so v tujini za isti denar proge daljše in bolj urejene.Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki je v pretežni meri financiralo posodobitve v desetih slovenskih smučarskih centrih, vendarle s podporo ni pihnilo mimo. Če stvari ne posodabljaš, je razkorak med domačimi in tujimi smučišči vedno večji in propad vse bolj neizogiben. Večina smučarskih centrov je s pomočjo ministrstva zamenjevala skorajda pol stoletja staro opremo (čudež je, da je ta sploh še obratovala), na kar so opozarjali že četrt stoletja. Predvsem pa je dobro, da so podporo pogojevali z naložbami v celoletni turizem. Le tako takšne naložbe postanejo - vsaj na papirju - finančno vzdržne.Rogla je s profiliranjem v smer družinskega turizma našla svoje mesto pod soncem. Kratke slovenske proge so lahko odličen učni smučarski poligon za otroke. Bogata ponudba poleg smučanja pa kratkočasi in sprošča tudi tiste družinske člane, ki se ne bi radi prav vsak dan počitnic spuščali po belih strminah. Pohvalno je tudi, da ta ponudba niti potem, ko se sneg stali, ne ugasne. Zato vse več družin Roglo za destinacijo izbere tudi v drugih letnih časih. Še posebno ob vročinskih valovih, saj zrak na Rogli redkokdaj preseže 23 stopinj Celzija. Globalno segrevanje jim gre tako vsaj v enem letnem času zelo na roko.Nad zreškim smučarskim centrom pa že deset let visi en drug Damoklejev meč – Unior, ki je pred pol stoletja začel pisati pravljico o turizmu v neokrnjeni naravi, kjer bi se utrujeni kovači sproščali, mora po navodilu bank svoje turistično podjetje prodati. Pogoj je iz časov po krizi, ko so banke največjemu zreškemu delodajalcu reprogramirale posojila in ga s tem ohranile pri življenju. Doslej so imeli srečo, da jih nihče ni želel kupiti. Bo tako tudi sedaj, ko so z novimi atrakcijami svojo vrednost povečali? Ali, še drugače – bo tako tudi potem, ko se bo zamenjal prvi človek Uniorja?

Za celoletno smučarijo

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano