Tanja Fajnik Milakovič
Ko danes govorimo o prihodu robotov in o grožnji, katera delovna mesta so zaradi prihoda robotov ogrožena (glejte povezani članek), se morda premalo zavedamo, da so roboti že dolgo med nami. V Sloveniji je prvi industrijski robot Goro 1 začel delovati leta 1980 v Gorenju. Bil je plod sodelovanja Gorenja in Inštituta Jožef Štefan (IJS). Sledili so še drugi roboti iz serije Goro. Z njimi so nadomestili delovna mesta barvanja, emajliranja in lakiranja bele tehnike, ki so nezdrava za ljudi. Načrtovanje in programsko opremo so zasnovali znanstveniki na IJS, izdelali pa so jih v Gorenju. Robot je lahko delal dlje in bolje kot ljudje, poleg tega so z njim izključili nevarnosti poškodb.
Upravljanje z roboti od zaposlenih zahteva tudi drugačna, specifična znanja
V razvoj slovenskih robotov so se poleg IJS vključili še na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer so s podjetjem Iskra sestavili Rokija. Ta je že bil sposoben finejših del. Če je bil prvi slovenski robot namenjen za težaška dela, so bili naslednji tudi že za bolj natančna. Rokija so začeli razvijati leta 1981, prvi pa je začel delati leta 1987 v Iskrini tovarni števcev, kjer je prevzel obdelavo ohišij indukcijskih števcev. Potrebe v industriji so privedle do obsežnega raziskovalnega in izobraževalnega programa robotike na slovenskih fakultetah v Ljubljani in Mariboru, tako zagotovo ni naključje, da imamo danes v Sloveniji eno najsodobnejših tovarn za izdelovanje industrijskih robotov. Zgradilo jo je podjetje Yaskawa v Kočevju, ki je prepoznalo, da je v Sloveniji dovolj znanja, ki bo omogočilo njegovo uspešno delovanje.
Roboti sami upravljajo 11-nadstropno skladišče
"Z vidika kakovosti, optimizacije proizvodnih zmogljivosti, zmanjševanja proizvodnih stroškov in izboljševanja ergonomije delovnih mest in s tem manjše obremenitve zaposlenih je danes robotizacija v proizvodnji neizogibno dejstvo, tako imamo tudi v Gorenju avtomatizirano in robotizirano proizvodnjo na vseh proizvodnih lokacijah v Velenju, Srbiji in na Češkem, ne samo pri proizvodnji gospodinjskih aparatov, pač pa tudi pri drugih procesih," pojasni Mateja Celin, zadolžena za korporativno komuniciranje v podjetju Hisense Gorenje Europe. Kot zanimivost: s pomočjo avtomatizirane in robotizirane linije pomivalnih strojev v Gorenju naredijo v eni izmeni vsakih 43 sekund en pomivalni stroj.
Tudi Gorenjevo 11-etažno avtomatizirano visokoregalno skladišče Navis je denimo popolnoma robotizirano, v njem sploh ni človeške ekipe, tam kraljujejo roboti, ki opravijo vse delo do končnega nalaganja na tovornjake. Aparati v posebnih visečih vozičkih pripotujejo iz različnih tovarn, roboti jih nato razložijo in razvrščajo ter pripravljajo za odpremo in odvoz h kupcem.
Skupaj je v njihovih tovarnah že več kot sto robotov, v zadnjih letih pa so v robotizacijo tudi intenzivno vlagali in vsako leto vgradili več novih robotov. Pri tem je zelo pomembno tudi hkratno izobraževanje zaposlenih, ki z roboti upravljajo, ter tehnologov in vzdrževalcev.
Prevzemajo predvsem naporne in nevarne zadolžitve
"Roboti ne morejo povsem nadomestiti zaposlenih. Teoretično, z neomejenimi sredstvi, prostorom, razmerami za postavitev povsem robotizirane tovarne bi jih sicer lahko, a v praksi to še ni realno izvedljivo," pravi Celinova in dodaja: "Lahko pa zaposlenim bistveno olajšajo delo in z njihovo pomočjo ugašajo nekatera delovna mesta, ki so za ljudi zelo naporna ali nevarna, saj opravijo težja fizična dela in takšna dela, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje. V nekaterih primerih, ne pa vedno, so na dolgi rok tudi cenejši kot ljudje, bolj natančni pri stoodstotno ponavljajočih se opravilih, vendar pa pri vizualnem pregledu in določenih delih, ki zahtevajo fine ročne spretnosti ter kjer operacije niso stoodstotno ponovljive, še vedno prednjačijo ljudje". Upravljanje z roboti pa od zaposlenih zahteva tudi drugačna, specifična znanja. Zato danes vse več govorimo o razvoju tako imenovane kolaborativne robotike, ko robot in človek delala v paru.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
