Analize z nemškega trga kažejo, da se bo hrana podražila za 20 do 50 odstotkov, in podobne podražitve lahko pričakujemo tudi v Sloveniji

Damijan Toplak Damijan Toplak
07.04.2022 17:43

Živilsko-prehranska industrija je virusno pandemijo relativno uspešno prestala, resda tudi ob pomoči države, medtem ko sta energetska kriza in pomanjkanje surovin lahko večji težavi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Živilsko-prehranska industrija je virusno pandemijo relativno uspešno prestala, medtem ko sta energetska kriza in pomanjkanje surovin lahko večji težavi. 
Boris Vugrinec

Predstavniki kmetijskih in živilskih podjetij iz Podravja, Savinjske, Šaleške in Koroške so se danes v mariborskem hotelu City srečali na dogodku, ki ga je pripravila GZS - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico, Koroško gospodarsko zbornico, Regionalno gospodarsko zbornico Celje in Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico. Predebatirali so kar nekaj aktualnih tem, s katerimi se soočajo in ki občutno vplivajo na njihovo poslovanje. Tako je predsednik uprave Celjskih mesnin, Izidor Krivec, občinstvo presenetil z izjavo, da bi lahko zgolj letos v svoj minus beležili med 5 in 10 milijoni evrov, saj celotne skoraj 100-odstotne rasti cen različnih vrst mesa in pa materialov ter 500-odstotne rasti cen energentov ne bodo mogli v celoti prevaliti na višje cene svojih izdelkov. "Meso in mesni izdelki bodo v prihodnje gotovo precej dražji, manjše pa bodo posledično prodane količine. A ostajam optimist, da se bo že v letošnjem drugem polletju situacija le obrnila na bolje," je povedal Krivec.

Pri živilcih več zaposlenih in več izvoza

Prvi mož Celjskih mesnin je še prepričan, da kakovost pridelane hrane zaradi spremenjenih okoliščin ne bo slabša, obstaja pa po njegovih besedah verjetnost, da bodo potrošniki začeli posegati po manj kvalitetnih proizvodih. "Verjetno se bo povečal tudi sivi trg, same hrane pa ne bo zmanjkalo, a verjetno bo precej dražja, četudi hitrega dviga cen pri trgovcih najbrž ne bo možno doseči," je prepričan Izidor Krivec. Po njegovih besedah je cena sposojenega denarja zadnjih nekaj let, in še vedno je tako, zelo ugodna, a je negotova situacija na področju gradnje in nabave tehnološke opreme. Tako so eno večjo investicijo začasno že zaustavili, saj se je s prvotnih 8,5 milijona evrov njena ocenjena vrednost povišala na 12,5 milijona evrov. "Toda investicijo bomo z enoletnim ali dveletnim zamikom izvedli, kajti brez investicij podjetje na dolgi rok ne preživi."

Udeleženci današnje okrogle mize v mariborskem hotelu City, od leve: dr. Branka Viltužnik (Plastika Skaza), dr. Aleksandra Lobnik (IOS - Inštitut za okoljevarstvo in senzoriko), dr. Bojan Pahor (Saubermacher), dr. Mitja Kranjc (Žipo Lenart), Izidor Krivec (Celjske mesnine), Vinko Mandl (Ptujska klet) in moderator Goran Novković  
Damijan Toplak

Predsednik ŠGZ dr. Roman Glaser pa je spomnil, da je živilsko-prehranska industrija virusno pandemijo relativno uspešno prestala, resda tudi ob pomoči države, medtem ko sta energetska kriza in pomanjkanje surovin lahko večji težavi. Prav tako sta največja trgovca v Nemčiji, Lidl in Aldi (Hofer), že napovedala 20- do 50-odstotne podražitve hrane, kar bo vplivalo tako na inflacijo kot na znižanje same potrošnje. Po Glaserjevih besedah zato vsi pričakujemo, da bosta država in EU z ustreznimi ukrepi stabilizirali razmere. So pa po besedah dr. Tatjane Zagorc, direktorice GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, spodbudni podatki, da se je v zadnjih petih letih število zaposlenih v slovenskih živilskih podjetjih povečalo za desetino na skoraj 4200 zaposlenih, obenem pa se je izvoz na tuje trge povečal za polovico.

Ob roku uporabe še svežina izdelka

Vinko Mandl, solastnik in direktor trženja Ptujske kleti, pa je izpostavil v zadnjem obdobju rast cen fitofarmacevtskih sredstev in pa steklenic, a se jim po drugi strani že pozna, da je gostinstvo v zadnjih tednih "zadihalo s polnimi pljuči". So pa dvignili plače zaposlenih v podjetju nad minimalno plačo, saj ne želijo, da bi kdo prejemal dodatek do minimalne plače. Tako bodo svojo donosnost skušali zvišati z dvigom cen, in ker ne pričakujejo, da bi vinogradniki kilogram grozdja prodajali pod enim evrom, tudi potrošniki ne morejo več pričakovati, da bi steklenica vina stala manj kot pet evrov, je bil jasen Mandl. Da bo treba čim več odpadnih surovin uporabiti kot sekundarne, pa je opozoril dr. Mitja Kranjc, tehnični direktor Žipo Lenart, in sami bodo ostanke od koruze uporabili kot obnovljivi vir (toplotne) energije, obenem bodo skušali bolj ciljno in v manjših količinah uporabiti kemijo in toksine. V podjetju Saubermacher, tako dr. Bojan Pahor, njihov višji koordinator za projekte, pa snujejo projekt zbiranja odpadnih avtomobilskih baterij, kar bo aktualno že v nekaj letih, in želijo biti na to pripravljeni. Pri podjetju IOS pa delajo na senzoriki, tako da boste ob roku uporabe lahko sledili tudi recimo svežini mesa, pa je dejala njihova direktorica dr. Aleksandra Lobnik.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta