Bodo električne polnilnice kmalu postale nepogrešljiv del novogradenj?

Zamislite si, da kupujete nepremičnino kot lastnik električnega jeklenega konjička. Vaša pričakovanja pri nakupu stanovanja so seveda usmerjena v dodano vrednost - električno polnilnico v sklopu stanovanjske soseske ali v neposredni bližini zgradbe in ki bi vam omogočala udobno polnjenje avtomobila, skoraj iz domačega naslanjača. Kajti misel na to, da je najbližja javna polnilnica nekaj kilometrov od vašega novega doma, vas utegne odvrniti od nakupa nepremičnine, pa če bi vam ta bila še tako všeč.

Dejstvo je, da kot družba tudi v Sloveniji vse bolj opuščamo neobnovljiva, fosilna goriva in jih postopoma zamenjujemo z obnovljivimi viri energije, zato se poleg drugih ekološko ozaveščenih načinov rabe energije vedno bolj spodbuja nakup električnega vozila. Električni avtomobili pa za svoje delovanje seveda potrebujejo električne polnilnice, kjer je mogoče napolniti njihovo baterijo. Kar ob današnjih kapacitetah baterij ob polnilni moči z običajne hišne električne napeljave pomeni tudi veliko časa (v desetinah ur), zato je polnilnica z večjo močjo polnjenja še bolj ključna.

Capljamo za Avstrijo

Da električnih polnilnic, zlasti v bližini večstanovanjskih sosesk, pri nas ni dovolj in da glede tega močno capljamo za sosednjo Avstrijo, kjer je 28 tisoč javnih polnilnic, Slovenija pa jih premore dvanajstkrat manj, nam pove Klement Kralj, eden od treh ustanoviteljev in direktor mladega mariborskega podjetja Remea, kjer so si zamislili uporabno platformo za upravljanje električnih polnilnic. Kot pojasni, so razvili softver, ki omogoča enostavno upravljanje električnih polnilnic in obračun polnjenja, deluje pa lahko kjerkoli na svetu. Ta čas delujejo v Nemčiji, Avstriji in seveda tudi v Sloveniji, predvidoma že to jesen pa se pripravljajo na prodor tudi na hrvaški trg. Zdaj svoje storitve ponujajo na več kot sto polnilnih priključkih, ki so v lasti podjetij in so namenjeni komercialnemu polnjenju, razlaga Kralj. "Smo torej ponudniki programskih rešitev za upravljanje polnilnice, s čimer podjetjem, ki polnilnico posedujejo, omogočamo, da svojim uporabnikom zagotovijo storitev polnjenja. Spletna platforma mora biti uporabnikom dosegljiva ves čas, preverjati mora stanje polnilnih mest, nam sporočati morebitne napake, zagotoviti mora tudi monitoring polnilnic. Za lastnika vodimo celoten proces polnjenja in ga hkrati obračunamo, kar pomeni, da s tem nima nobenega dodatnega dela," nadaljuje Kralj.

Večina javnih polnilnic je zasnovana tako, da ena polnilnica napaja dve električni vozili hkrati, kar pomeni, da je nameščena med dve parkirni mesti. Po uspešni registraciji in identifikaciji mora voznik svoje vozilo na električno polnilnico priključiti s svojim kablom. Nekatere javne polnilnice za električna vozila sicer imajo nameščen kabel s standardnim vtikačem, vendar so takšne javne električne polnilnice načeloma redke - po navadi so to izjemno hitre polnilnice.

Ceno polnjenja določi lastnik polnilnice, podjetje Remea pa, kot pove sogovornik, provizijo od prometa in mesečno naročnino za neprekinjeno delovanje platforme, ki mora brezhibno delovati 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Podjetjem tudi omogočajo, da lahko uporabnikom ponudijo različne cene. "Na primer, če gre za polnilnico v sklopu hotela, so cene polnjenja za goste nižje ali pa je ta storitev zanje celo brezplačna, medtem ko zunanji uporabniki za polnjenje svojega štirikolesnika plačajo polno ceno," razloži sogovornik. V Sloveniji so za ta segment trga edini sami razvili celotno zadevo, na kar so še posebno ponosni, hkrati jih od drugih loči, da se za uporabo polnilnice ni treba registrirati, kar ni uveljavljena praksa večine javnih polnilnih postaj, poleg tega si si zelo prizadevajo še za boljšo zanesljivost delovanja, tudi s pametno inteligenco, za katero so v Avstriji v okviru inkubatorja Science Park Graz - v Gradcu ima Remea namreč hčerinsko družbo - pridobili subvencijo.

Hitrost polnjenja električnega avtomobila je odvisna predvsem od vrste polnilnice. Ultra hitre javne električne polnilnice baterijo avtomobila napolnijo že v 20 do 30 minutah, vendar le, če je med polnjenjem na polnilnico priključen samo en avto. To velja tudi za vse druge, navadne polnilnice - več avtov hkrati se polni na eni, dalj časa bo trajalo polnjenje, saj se električni tok porazdeli med več vozil. Tako traja polnjenje na običajnih polnilnicah za en sam avtomobil približno dve uri. Če je na isto polnilnico priključeno še kakšno drugo vozilo, se čas polnjenja podvoji, kar pomeni, da polnjenje traja štiri ure. Na hitrost polnjenja ima vpliv tudi moč javne električne polnilnice. Če je moč večja, bo polnjenje hitrejše in obratno. Prav tako je veliko odvisno od načina polnjenja. Nekatere polnilne postaje za električna vozila omogočajo samo ekološko polnjenje, to pa je počasnejše kot na običajnih polnilnicah. Seveda imata pomembno vlogo pri času polnjenja tudi vrsta in zmogljivost baterije, ki je vgrajena v električno vozilo.

Dodana vrednost bivanju

Na vprašanje, ali bo električnih avtomobilov vse več ali pa se utegne krivulja obrniti navzdol tudi zaradi nesprejemljivih cen električne energije na trgu, je Klement Kralj odgovoril, da tovrstna vozila sicer ne bodo prevladala, utegnejo pa v prihodnosti sestavljati večji del voznega parka, tudi slovenskega. Glavni problem, da v Sloveniji teh avtomobilov ni več, sogovornik vidi ne le v še zmeraj dokaj skromni polnilni infrastrukturi pri nas, temveč tudi v številnih ugodnostih, ki so jih vozniki tovrstnih vozil deležni denimo v Avstriji. Tam so parkirišča v mestih, na primer v Gradcu, kjer je za uro parkiranja v javnih garažnih hišah treba plačati tudi osem evrov ali več, za električna vozila brezplačna, cenejša je tudi registracija, veliko je subvencij ob nakupu takšnega avtomobila. Po Kraljevih besedah sta z električnimi polnilnicami pri nas najbolj pokriti Notranjska in Gorenjska, najmanj pa Štajerska, Koroška in Prekmurje.

Zanimivo, da šepa tovrstna ponudba tudi na Obali, čeravno je tam veliko turistov in bi hoteli električne polnilnice morali imeti kot del ponudbe. Sogovornik je prepričan, da je razmislek, ali naj ima hotel, podjetje pa tudi stanovanjska soseska danes električno polnilnico, umesten. "Novogradnje, ki polnilnic ne bodo imele, bodo v prihodnosti gotovo izgubljale svojo vrednost. Polnilnice bodo postale nepogrešljiva dodana vrednost modernega bivanja," je odločen sogovornik. Vsekakor pa je po njegovih besedah lahko polnilnica tudi dobra investicija, saj je z njo mogoče zaslužiti, še bolj dobičkonosna je v kombinaciji s sončno elektrarno na strehi objekta, opremljenega s postajo za polnjenje električnih vozil.