Digitalne inovacije: V Sloveniji bi za doseganje zastavljenih ciljev potrebovali več naložb

STA, M. S.
17.05.2024 16:28

Ob Svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe v ospredju moč digitalnih inovacij za spodbujanje trajnostnega razvoja, čeprav digitalne vrzeli še zmeraj ovirajo inovacije v številnih delih sveta.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je ob Svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe na Trgu svobode v Mariboru predstavilo vse projekte, ki jih sofinancira. Dogodka se je udeležila tudi ministrica Emilija Stojmenova Duh.
Sašo Bizjak

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je ob Svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe na Trgu svobode v Mariboru predstavilo vse projekte, ki jih sofinancira. Ministrici Emiliji Stojmenovi Duh in državni sekretarki Aidi Kamišalić Latifić so se pridružili predstavniki Ljudske Univerze Velenje, Mobilnih herojev, Digi info točk, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in Društva Novus ter Kadringa. Med drugim so predstavili projekte, kot sta Mobilni heroji in Ugrizni se v sovražni jezik.

Letošnji svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe je letos v ospredje postavil moč digitalnih inovacij za spodbujanje trajnostnega razvoja. Vendar digitalne vrzeli ovirajo inovacije v številnih delih sveta, opozarjajo v Mednarodni telekomunikacijski zvezi (ITU). Inovativne tehnologije lahko pomagajo pri naslavljanju največjih svetovnih izzivov od podnebnih sprememb do lakote in revščine, so prepričani v ITU. Z digitalnimi tehnologijami se lahko po prepričanju zveze doseže 70 odstotkov ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (ZN) do leta 2030.

Na ITU so ob tem opozorili, da digitalne vrzeli v številnih delih sveta ovirajo inovacije. "Zaradi pomanjkanja politik, naložb in digitalnih spretnosti mnoge države težko dohitevajo hitro spreminjajoče se digitalno okolje," so zapisali na svojih spletnih straneh.

Tudi v Sloveniji bi za doseganje zastavljenih ciljev potrebovali več naložb, so opozorili na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Kot so spomnili, izvajajo številne ukrepe za dvig digitalnih kompetenc med prebivalstvom. "Bolj kot bomo opolnomočeni z digitalnimi kompetencami, na več inovacij za trajnosti razvoj lahko računamo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Statistični urad je v ponedeljek objavil nekaj statističnih podatkov o digitalnih veščinah v Sloveniji. Brez digitalnih veščin je bilo po podatkih statističnega urada lani 13 odstotkov prebivalcev Slovenije. Delež je bil s 43 odstotki največji v starostni skupini od 65 do 74 let.

Med prebivalci Slovenije, starimi od 16 do 74 let, jih lani osem odstotkov ni še nikoli uporabljalo interneta, kar sta dve odstotni točki več od povprečja EU. Delež je bil z 29 odstotki največji v starostni skupini od 65 do 74 let (v EU 22 odstotkov), a se je v zadnjih desetih letih zmanjšal za 38 odstotnih točk.

Mala in srednje velika podjetja so bila pri uporabi interneta pod povprečjem EU. 76 odstotkov oziroma dve odstotni točki manj od povprečja jih je imelo spletno stran, 56 odstotkov oziroma štiri odstotne točke manj profil na družbenih omrežjih, pet odstotkov oziroma tri odstotne točke manj pa jih je imelo mobilno aplikacijo za stranke.

Na ministrstvu za digitalno preobrazbo izvajajo številne ukrepe za dvig digitalnih kompetenc med prebivalci, kot z dodatnimi spodbudami prebivalcem za vključitev v informacijsko družbo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta