Digitalni računi krajšajo kilometre natisnjenih računov

Čeprav prve izkušnje kažejo, da del novele zakona o DDV, ki ponudnikov storitev in prodajalcev blaga ne obvezuje več k izročitvi tiskanih računov, v praksi ni zaživel takoj in bo za uveljavitev potreboval kar nekaj časa, ekipa startupa Fin4green s svojo aplikacijo Noprintz že nekaj časa omogoča enostavno prejemanje in hrambo elektronskih računov. To pomeni, da lahko račune, namesto da jih v papirni obliki nosimo po žepih, preprosto prejemamo v elektronski obliki - na telefon ali preko spletnega portala na osebni računalnik.

Pandemija koronavirusa je sicer naenkrat prekinila začetno rast ponudnikov in tudi uporabnikov te storitve, a preteklo leto je vse krivulje obrnilo strmo navzgor, rast pa se še bolj intenzivno nadaljuje v tem letu. Ideja, ki se je dvema članoma danes šestčlanske ekipe rednih sodelavcev porodila leta 2017, je po letu dni sestavljanja ekipe in raziskovanja trga, ki je potrdil smiselnost uvedbe rešitve, dobila dokončno ogrodje, ter tudi s pomočjo sheme Obzorja 2020 in agencije Spirit zaživela pred dvema letoma, je pravzaprav z začetkom pandemije doživela domala popolno ustavitev. "Proti koncu leta 2020 pa so se stvari odprle in v letu 2021 dobile pravi zagon," zadovoljno pove direktor Simon Kolenc in dodaja, da so s prvotnih osmih trgovcev do konca preteklega leta že prišli na 50 trgovcev, samo od začetka tega leta je število že preseglo 60 trgovcev, kar skupaj pomeni 400 trgovskih mest, število uporabnikov aplikacije Noprintz pa je z 2000 v prvem letu do sedaj že naraslo na 16.000.

Želijo doseči 300.000 uporabnikov v Sloveniji

Kolenc priznava, da ni bilo enostavno predvsem zato, ker so bili potrošniki še zmeraj obremenjeni z mantro zadnjega desetletja in več, ki je velela Vzemi račun, zdaj pa se to bistveno spreminja. A če obstaja del potrošnikov, ki bodo vselej želeli tiskani račun, in del tistih, ki računa nikoli ne bodo želeli, ocenjujejo, da bi lahko v Sloveniji dosegli približno 300.000 uporabnikov. Ob tem pa se že dogovarjajo za širitev na Hrvaško in v Makedonijo (predvsem s slovenskimi trgovci, ki so prisotni na južnih trgih), pa tudi z Avstrijo se spogledujejo. "A pridobivanje dovoljenj od tamkajšnjih finančnih in davčnih uprav ni tako enostavno kot pri nas," še pove Simon Kolenc.

Četrtinski lastnik podjetja je tudi Bankart, družba, ki je v lasti bank, lastniški vstop v Fin4green pa je z investicijskim vložkom podjetju omogočil tudi razvoj. "Ko smo iskali investitorje - tedaj smo razvijali eno glavnih funkcionalnosti, kar je povezava s plačili -, so nam banke vselej odvrnile, da se moramo pogovarjati z Bankartom. Oni pa so prav tedaj iskali takšno rešitev, saj so ustanavljali Flik. In niso našli nikogar, ki bi jim to lahko ponudil, le podjetje na Danskem, za katerega smo vedeli tudi mi," razlaga sogovornik, kako so prišli do investicije.

Kolenc postreže še s podatkom, da trgovca danes zgolj papir za tiskani račun stane med enim in tremi centi, v tem pa ni stroškov tiska, stroškov vzdrževanja tiskalnikov ... In če v povprečju velja, da je račun dolg 20 centimetrov, širok pa osem, so realne ocene stroškov računov med 20.000 in 30.000 evri na leto, kar potrjujejo tudi trgovci. "Ampak če pa gledamo okoljski, družbeni in korporativni vpliv, torej ESG, pa je ta enormen. V Sloveniji vsak dan natisnemo za 600 kilometrov računov," je slikovit Kolenc, ki skuša z ekipo to dolžino krajšati.

Enostavna kategorizacija odhodkov

Zdaj sicer tudi nekateri trgovci, kot sta Tuš in Mercator, preko svojih zvestobnih programov že ponujajo rešitve elektronskega shranjevanja računov, nekateri bodo to funkcionalnost ponudili kmalu (na primer Spar), kar Kolenc sicer podpira, saj se te rešitve širijo med uporabniki, kar je dobro za vse, a kot slabost izpostavlja decentraliziranost hrambe teh računov, saj to pomeni, da bo potrošnik nekoč potreboval deset, dvajset različnih aplikacij, medtem ko je v noprintZ vse na enem mestu. Kar ni uporabno le v primeru uveljavljanja garancije, ampak tudi zato, ker je račune mogoče segmentirati, določene postavke kategorizirati in tako spremljati tudi porabo za posamezna področja. "Predvsem pa na strežnikih porabimo za stokrat manj prostora, ker datotek ne shranjujemo v PDF-formatu, kot je to zdaj sicer pogosto pri tistih trgovcih, ki že pošiljajo račune v elektronski obliki," pravi Simon Kolenc.

Interes za uporabo aplikacije zdaj izkazujejo tudi že spletni trgovci, ekipa pa zmore rešitev razviti tudi kot nekakšen white label produkt, kar pomeni, da bi se računi lahko shranjevali tako v njihovi aplikaciji kot v aplikacijah posameznih trgovcev. Ideja za naprej pa je, da bi lahko tudi račune za na primer telekomunikacijske, komunalne in druge storitve prejemali kar v aplikaciji NoprintZ, s pomočjo Flika pa bi jih lahko tudi potrjevali v plačilo. Konkurence v celinski Evropi, razen na Danskem, kjer je Storebox, ni, je pa v Združenem kraljestvu, ZDA, Južni Afriki in Avstraliji. Predvsem pa je noprintZ, ki je na voljo za operacijska sistema iOS in Android, za uporabnike povsem brezplačna in tako bo tudi ostalo.