Trgovanje s kriptovalutami postaja vse bolj razširjeno, prinaša pa tudi veliko tveganj.
Osnovna zamisel kriptovalut je z izkoriščenjem prednosti razpršene evidence decentralizirati oziroma razpustiti osnovno hierarhično shemo finančnih infrastruktur. Vsak imetnik določene kriptovalute lahko prenese svoje kriptokovance nekomu drugemu, recimo kot plačilo za nakup blaga ali storitev, brez vpletanja posrednikov. Ker pri delovanju ne sodeluje nobena nadrejena institucija (banka), morajo uporabniki oziroma lastniki kriptovalut sami skrbeti za svojo "lastnino" in njeno varno shranjevanje.
Osnova tehnologije kriptovalut je, kot že ime pove, kriptografija, torej šifriranje podatkov. Za dostopanje do baze podatkov o transakcijah s kriptovaluto je zato bistvena uporaba šifrirnega ključa, ki ga predstavlja zelo dolg niz številk, črk in znakov. Lastniki kriptovalut te ključe v obliki datoteke hranijo v tako imenovanih kriptodenarnicah. Ker dostop do teh šifer omogoča dostop do razpolaganja s kriptokovanci, je varno shranjevanje gesel bistvena prvina trgovanja s kriptovalutami.
Hladne in vroče denarnice
Kriptodenarnice so so lahko namenske fizične naprave, na katerih so shranjeni ključi in jih uporabnik priklopi na računalnik samo takrat, ko izvaja transakcije. Ker te denarnice - po navadi so v obliki napravic, podobnih USB-ključku ali zunanjemu disku, le da imajo tudi zaslon - niso povezane z računalnikom in internetom, jih imenujejo "cold wallets" ali hladne denarnice.
Varno shranjevanje gesel je bistvena prvina trgovanja s kriptovalutami
Drugače od opisanih fizičnih (hardware) denarnic so softwerske denarnice zgolj programi oziroma aplikacije, ki tečejo bodisi na osebnem računalniku bodisi na mobilnem telefonu. Ker so s tem povezane z internetom, jih imenujejo "hot wallets" ali vroče denarnice in veljajo za manj varne, a primernejše za vsakodnevno uporabo. Tretji, zdaj že nekoliko zastarel način hranjenja kriptografskih ključev pa so tako imenovane papirnate denarnice, kjer si lastnik preprosto natisne svoje ključe na list papirja.
Denarnice, narejene v Sloveniji
Po besedah Renata Uhla iz mariborskega podjetja Real Security je pri hranjenju večjih zneskov kriptovalut oziroma ključev do teh kriptokovancev (v vrednosti nad nekaj tisoč evrov) nujna uporaba strojne torej fizične denarnice, medtem ko so softverske denarnice primernejše za dnevne operacije z nižjimi zneski. Podjetje Real Security proizvaja fizično kriptodenarnico BC Vault. Prodali so jih že več tisoč kupcem po vsem svetu, v Sloveniji pa kakšnih štiristo, pravi Uhl. Na trgu je dve leti, razvijali pa so jo tri leta. Denarnica je v celoti sestavljena v Sloveniji, vanjo še nikoli niso vdrli, poudarja Uhl. "Zlorab pri softverskih denarnicah je ogromno, saj so ves čas povezane z internetom. Zato je hekerjem bistveno lažje priti do sredstev."
Za zdaj brez obdavčitve za fizične osebe
Pri nakupu ali prodaji kriptovalut fizične osebe v Sloveniji za zdaj ne plačajo davkov, razen če fizična oseba to počne kot samostojno dejavnost. Zakon sicer ne predpisuje kriterijev, kaj se šteje za opravljanje dejavnosti, je pa Furs objavil pojasnila, kaj bi se štelo za opravljanje dejavnosti: večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta (meja približno 1000 naročil), večje število trgovalnih dni v obdobju enega leta (meja 90-130 dni), uporaba namenske opreme in podobno. Ministrstvo za finance je konec oktobra v javno razpravo poslalo zakon o davku od virtualnih valut, ki predvideva dve možnosti obdavčitve, posameznik se lahko sam odloči, po katerem sistemu bo obdavčen. Lahko plača desetodstotni davek od vrednosti unovčenih kriptovalut nad 15.000 evri v enem koledarskem letu. Če bo posameznik na leto prodal za 15.000 evrov ali manj kriptovalut, mu torej davka na kriptovalute ne bi bilo treba plačati. Druga možnost je plačilo 20 odstotkov od dobička, pri čemer ni oprostitve zneska do 15.000 evrov. Vprašanje je, ali bo zakon v tem sklicu parlamenta sprejet.
Še ena možnost hranjenja kriptovalut pa je tako imenovana skrbniška denarnica posamezne spletne kriptomenjalnice. V tem primeru kupec po nakupu kriptovalute te sploh ne prenese v svojo denarnico, ampak jo pusti na svojem računu na borzi, torej "v skrbništvu". Na ta način se izogne tveganjem, povezanim z uporabo strojne denarnice (izguba naprave, izguba gesla za dostop do naprave) ali programske denarnice (hekerski vdor v računalnik/telefon, izguba računalnika ali telefona, na katerem so shranjena gesla ...), a je nadzor nad svojimi kriptokovanci prepustil temu spletnemu ponudniku, kar spet prinaša določena tveganja, na primer hekerski vdor v kriptomenjalnico, kar se je v preteklosti že večkrat zgodilo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
