Orodjarna & inženiring Alba, d.o.o., orodjarstvo, izvira iz slovenjgraškega podjetja Johnson Controls. Potem ko je to izločilo vse dejavnosti, ki niso bile povezane s proizvodnjo pene, je orodjarje prevzel nemški lastnik, družina Naue.
Vrženi v vodo sledili multinacionalkam
"Začeli smo leta 2003 s 53 ljudmi. Ob izločitvi je k nam šla cela skupina, od projektive do izvedbe. Ker smo bili prej znotraj sistema Johnson Controls, smo imeli dostop le do njegovega dela in omejen potencial, ko smo bili vrženi na trg, smo se začeli ukvarjati s prodajo in pridobivati nove kupce. Začetki so bili hudi. Ko so na primer prišli tuji kupci, niso verjeli, da smo zunanji in samostojni, z odkupom zemljišč od Nove opreme, širitvijo in svojim vhodom pa so se zadeve izboljšale, tako da danes skoraj ni avtomobila v Evropi brez vsaj enega dela, izdelanega z našim orodjem, Trenutno nas je 108, ker smo prevzeli še serijski Porschejev program slovenjgraškega Adienta, ki se izteče 2024," razlaga direktor Albe Branko Pogorevc.
Cene surovin v nebo
V podjetju opozarjajo, da zaradi epidemije koronavirusa celotna avtomobilska industrija deluje v zelo specifičnih razmerah ob dolgih dobavnih rokih. "Razmere so čudne. Ko naročiš avto, ga čakaš kot dojenčka. Začetki projektov se samo prestavljajo in zamikajo, kar se doslej nikoli ni dogajalo. Dobavitelji, kot sta Grammer in Adient, so imeli v drugem in tretjem valu velike ustavitve. Koncerni so se ustavljali, zdaj se pojavljajo manki, kar bi radi nadomestili, a na trgu ne dobiš materiala. Dobavitelji materialov so namreč v tem času odpustili zaposlene. Da se razmere stabilizirajo, bo trajalo kako leto. Medtem pa so tudi cene surovin šle v nebo. Aluminij, naša glavna surovina za orodja, se je v tem času podražil s slabih treh na sedem evrov za kilogram," opiše Pogorevc.
Zaradi veljavnih pogodb do leta 2022 rasti cen energentov podjetje v bilancah še ne čuti, se bo pa štirikratna rast cene poznala v prihodnje. "Vsi rezkalni centri so vezani na elektriko, če smo doslej imeli mesečni strošek okoli 5 tisoč evrov, bo zdaj zagotovo skočil na 15 do 20 tisoč," opozori direktor.
Skoraj stoodstotno so vezani na tuje trge, sledijo izpostavam multinacionalk po svetu, je povedal vodja prodaje Jani Primik, ki je v dneh našega obiska pridrvel s Slovaškega. "Potem ko smo bili interni dobavitelj za Johnson, smo se morali znajti po svoje in si najti svoje kupce in trg. Začeli smo s proizvodnjo malih orodij, pretežno za vzglavnike in rokonaslone, nadaljevali z večjimi za sedeže, zdaj pa delamo tudi že celotne linije z orodji za določen tip avtomobilskega sedeža. Ko so, na primer, audi Q5 izdelovali v Mehiki, smo izdelali orodje tudi za tisto tovarno, prav tako je Mehika za nas zanimiv trg. Imamo preko 20 inženirjev, in ko dobimo naročilo, naredimo razvoj, izdelamo linijo, vse zmontiramo in pregledamo, tudi prve izdelke naredimo pri nas, nato pa linijo demontiramo, naložimo na tovornjake, v kontejnerje, na ladje in jo pri kupcu tudi postavimo," opiše Primik. Te dni so aktualne montaže na Češkem, v Rusiji, nato jo načrtujejo v Nemčiji in drugje.
Orodja, robotizirane linije in tudi serijski deli
V Albi izdelajo orodje za praktično vse, česar se dotikamo v avtomobilu, na primer za mehke poliuretanske dele, na katerih sedimo, za vzglavnike, obloge vrat, armaturne plošče. Ob proizvodnji orodij in robotiziranih linij pa kot tretji potencialni steber vidijo proizvodnjo serijskih avtomobilskih delov, penastih delov ali gotovih izdelkov, znanih iz Adienta. "Smo druga linija dobaviteljev, zato sami do avtomobilista redkokdaj pridemo, vendar bi radi postavili del serijske proizvodnje delov. S programi, kot je omenjeni Porschejev, prihajamo do izvora projektov, ampak to steno je težko prebiti, zato je potencial težko oceniti. Slovenija je relativno draga, pariraš lahko samo z avtomatizacijo, vrhunsko kvaliteto in kratkim časom izdelave. Priti bi morali do programa, s katerim bi izdelali najmanj 10.000 kosov na dan, le v tem primeru pokriješ fiksne stroške s to malo dodano vrednostjo, ki jo dobiš z izdelkom," razmišlja Pogorevc. Zaprtje slovenjgraške enote Adienta, ki je bil v prvi liniji dobaviteljev teh delov za avtomobilsko industrijo, je za Albo pomenilo le spremembo lokacije dobave orodij.
Lani so v Albi ustvarili skupno okoli 10,5 milijona evrov prihodkov in tudi nekaj dobička, vendar direktor opozarja, da so zadnji dve leti pri prihodkih nekoliko stagnirali in da dodana vrednost pri orodjih pada, pred 15 leti so orodja lahko prodajali po višjih cenah kot danes, ko jim te zbijajo zlasti Kitajci. "Kitajcev ni mogoče podcenjevati, na nekaterih področjih so na povsem enaki ravni kot zahodne firme, pri čemer imajo zaledje delovne sile. Mi pa smo spraznili Srbijo in Bosno, delavci so šli preko nas v druge evropske države. Vzeli bi jih še več, ampak jih ni," na kadrovsko sliko opozarja Pogorevc.
Lažje do inženirja kot orodjarja
Ker prostih kadrov tehničnih profilov na trgu ni, jih delodajalci v Sloveniji pulijo drug drugemu. "Težko je. Ko se danes mladi odločijo, enostavno odidejo, saj gledajo drugače kot mi starejši, ki smo tukaj pognali korenine. Sicer zaposlenim ponujamo stabilne delovne razmere s fleksibilnim delovnim časom, plače so stimulativne s 30-odstotnim variabilnim delom, ki pa ga je prav tako treba prislužiti, da ga lahko deliš. Skupna masa za plače je pri nas 360.000 evrov (bruto bruto), povprečna plača je okoli 3000 evrov (bruto bruto). Okoli 30 odstotkov zaposlenih ima visokošolsko diplomo, sledijo jim tehniki in orodjarji. Ta trenutek prej dobimo inženirja kot orodjarja, rokodelcev je zmeraj manj. Naši šolski sistemi so naravnani na previsoke stopnje izobrazbe, zato želi vsak še naprej," opaža direktor.
Da bi si zagotovili kader, štipendirajo 13 mladih, povečini otrok zaposlenih, s čimer krepijo tudi družinsko pripadnost podjetju. Tudi sicer je skupina Alba s 350 zaposlenimi v družinski lasti, zdaj jo vodi že tretja generacija družine Naue. Njena največja enota je v Forstauu pri Schladmingu v Avstriji, sicer pa ima podjetje tudi v ZDA, joint venture pa tudi v Indiji in na Kitajskem.
Ladje so onesnaževalec
Kar zadeva nove materiale, je v panogi veliko poudarka na zmanjšanju ogljičnega odtisa. "Precej pritiska je, da se z novimi materiali mešajo reciklati, da se v proces vrača čim več predelanih materialov. Hkrati pa se bodo dolgi transporti, na primer v Evropo s Kitajskega, začeli karakterizirati z večjim ogljičnim odtisom, ladje so namreč največji onesnaževalec. Afera Dieselgate je sladoled proti temu, kar naravi naredijo tankerji, velike ladje namreč poganja mazut, ti dizelski motorji imajo izredno slab izkoristek, so brez sajastih filtrov. Tega se okoljevarstveniki doslej sploh še niso dotaknili. Medtem ko so avtomobili danes narejeni s sajastimi filtri in katalizatorji," navede Pogorevc.