Evropa z gospodarskim povezovanjem prek Zahodnega Balkana do dolgoročnega miru

Zgolj z gospodarskim povezovanjem, tudi z državami Zahodnega Balkana, si lahko v Evropi zagotovimo dolgoročni mir, je v uvodu včerajšnjega posveta Inštituta za strateške rešitve (ISR) na temo povezovanja kot poti do odpornega gospodarstva, dejal Tine Kračun, direktor ISR. Slovenski zunanji minister Anže Logar pa je ponovil, da se je tudi Slovenija kot nedavno predsedujoča Svetu EU, odkrito zavzemala za večjo integracijo držav Zahodnega Balkana z EU. Po njegovem je to priložnost tako za EU kot Zahodni Balkan, ki je že sedaj obdan z državami unije. Projekt pridružitve teh šestih držav EU je odvisen od reform v državah kandidatkah za članstvo, prav tako se mora EU uskladiti, kako bo funkcionirala v sklopu 33 namesto sedanjih 27 držav.

V ZDA gre vse mnogo hitreje

Tretje države lahko državam Zahodnega Balkana dajo investicije in denar, ampak le priključitev EU jim bo prinesla demokratični sistem, je menil minister Logar. Za Zahodni Balkan je na voljo devet milijard evrov, in del tega lahko počrpa tudi slovensko gospodarstvo, saj ima Slovenija tam prvovrstni imidž, je še dodal zunanji minister, ki je prepričan, da EU brez finančne krize in pandemije ne bi tako odločno stopila na pot zelene in digitalne transformacije, kar mora kot svoj cilj po njegovem ponotranjiti tudi Slovenija. Jure Bratkič, Slovenec, ki ima že 20 let podjetje v Kaliforniji (ZDA), pa je navedel, da za razliko od Slovenije in Zahodnega Balkana v ZDA lahko skleneš posel v enem dnevu, šele čez mesec dni pa boš šel s poslovnim partnerjem na pijačo, medtem ko pri nas lahko greš z desetimi na pijačo v enem dnevu, a bo posel sklenjen šele čez mesec dni. Tudi v EU se procesi odvijajo bistveno počasneje kot v ZDA, saj je treba prej zadostiti mnogim, pogojem, dobrim ali slabim.

Banka NLB je precej dejavna v državah Zahodnega Balkana in njihov direktor poslovanja z velikimi podjetji Daniel Podunavac je povedal, da so med večjimi izzivi tamkajšnja zakonodaja, premajhna infrastrukturna razvitost, in pa to, da njihovo energetska samooskrbnost temelji zlasti na termoelektrarnah, kar je lahko sporno z vidika prehoda na brezogljičnost do leta 2050. V NLB pri poslovanju s temi podjetji veliko pozornosti namenjajo ogljičnemu odtisu, a so optimistični, da zaradi tega na teh trgih ne bodo izgubljali poslovnih partnerjev. Nasploh pa Podunavac vsem svetuje naj se ukvarjajo predvsem s svojo osnovno dejavnostjo. Podjetja naj vlagajo v razvoj in inovativne rešitve, pa tudi v obnovljive vire energije. Direktor slovenske Agencije za zavarovalni nadzor Gorazd Čibej pa pravi, da si vsak investitor, tudi slovenski zavarovalnici Sava in Triglav, ki investirata na Zahodni Balkan, želi v prvi vrsti stabilno in predvidljivo okolje, tudi pri zakonodaji, je pa na teh trgih še ogromno rezerv - v Sloveniji za zavarovalne produkte namenjamo 1200 evrov na prebivalca, v Severni Makedoniji recimo le 80 evrov.

Res beg možganov na boljše?

"Koronakriza nas je popeljala tudi v psihološko krizo, saj kar 85 odstotkov zaposlenih meni, da se je njihovo duševno zdravje v tem obdobju poslabšalo in zato kar dve tretjini zaposlenih na delovnem mestu trpi, namesto blesti. Tudi EU nas v teh trenutkih ni povezala, ampak razdvojila glede na ukrepe, s čimer se je omajalo zaupanje v to integracijo, kar je bila šola tako za države EU kot Zahodnega Balkana. Povezovanje ni pomembno le za posel, ampak tudi za boljšo kakovost življenja ljudi," pa je menila psihologinja in ustanoviteljica podjetja Beep Institute dr. Maja Fesel Kamenik.

Omenila je beg možganov, ki je prisoten v Sloveniji in še bolj v državah Zahodnega Balkana, kjer želijo mnogi delati predvsem v Nemčiji, Švici, pa tudi v ZDA in v Kanadi. "Velikokrat pridejo do večjih materialnih zaslužkov, vprašanje pa je, če živijo bolj kvalitetno in srečno. V Zahodnem Balkanu morda niso najboljši plačni pogoji, so pa bolj pristni medsebojni odnosi, bolj sproščeno vzdušje, tudi bolj ohranjena narava. Tudi v Sloveniji premalo poudarjamo, da smo ena najbolj varnih in zelenih držav in z veliko srednjega sloja prebivalstva, kar je lahko magnet za kadre iz tujine, sploh zdaj, ko imamo rekordno nizko brezposelnost in pomanjkanje delavcev. Delodajalci iščejo odgovorne, vedoželjne in proaktivne kadre, ki tudi razmišljajo in delujejo timsko, zaposleni pa pričakujejo od delodajalca fleksibilnost, transparentnost in odprto komunikacijo, mlajše generacije tudi več dela na daljavo, kakor delodajalčevo spoštovanje vrednot," sklene Fesel Kamenikova.