Potem ko je ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) sinoči zvišala ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke na raven med 0,75 in 1 odstotkom ter napovedala nadaljnja zvišanja, se bodo Američani zadolževali dražje. Tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je v sinočnjih Odmevih na RTV Slovenija pojasnil, da zaradi naraščajoče inflacije domala vse evropske centralne banke spreminjajo usmeritve bančne politike ter izrazil prepričanje,d a so podobni koraki pri nas le vprašanje časa.
Tokratni dvig referenčne obrestne mere za 0,5 odstotne točke je pravzaprav dvojni glede na siceršnje gibanje višine te obrestne mere in je odraz boja Feda zoper najhitrejšo rast cen v zadnjih desetletjih. Bistveno bolj agresiven premik je posledica želje po podpori iz obdobja pandemije in ohlajanja povpraševanja in povišanje je prvo v tolikšnem obsegu od maja 2000.
Dvojno povečanje bo imelo dramatične posledice za gospodarstvo v prihodnjih tednih. Obrestna mera zveznih skladov vpliva na obrestne mere za praktično vse vrste zadolževanja. Povišanje za 0,5 točke se bo neposredno preneslo na višje hipotekarne obrestne mere, dražja avtomobilska posojila in večja plačila obresti na dolg s kreditno kartico.
Borzni indeksi navzgor
So se pa na ukrepe Feda pozitivno odzvali indeksi na newyorških borzah, ki so včerajšnje trgovanje sklenili s precejšnjo rastjo. Indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 34.061,06 točke, kar je 2,81 odstotka več kot v torek. Indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 se je oblikoval pri vrednosti 4300,17 točke, kar 2,99 odstotka več kot ob začetku. Tehnološki indeks Nasdaq je pridobil 3,19 odstotka in trgovanje sklenil pri 12.964,86 točke.
Varčevalci pa bodo imeli koristi, saj višja referenčna obrestna mera pomeni večje obresti na varčevalnih računih. Z zvišanjem obrestnih mer lahko Fed ohladi porabo in naredi varčevanje privlačnejše. To zavira gospodarsko rast in pomaga zapolniti vrzel med ponudbo in povpraševanjem, ki je povzročila tako visoko inflacijo.
"Ob ustrezni utrditvi stališča denarne politike odbor pričakuje, da se bo inflacija vrnila na ciljnih 2 odstotka in da bo trg dela ostal močan," je v izjavi zapisal Fed. "V podporo tem ciljem se je odbor odločil zvišati ciljni razpon za obrestno mero zveznih sredstev na tri četrtine do enega odstotka in predvideva, da bodo nenehna povečanja ciljnega razpona primerna."
Povišanje je drugo v trenutnem povišanem ciklu centralne banke po porastu za 0,25 točke, objavljenem marca. Referenčna stopnja ima zdaj zgornjo mejo 1 odstotka v primerjavi z mejo 0,25 odstotka, ki je bila vidna skozi večji del pandemije. Zvišanje obrestne mere je soglasno potrdilo deset članov odbora z glasovalno pravico. Prvi mož Feda Jerome Powell pa je napovedal, da bo na nekaj prihodnjih zasedanjih Fedovega odbora za odprti trg na mizi vnovično zvišanje za 0,50 odstotne točke. Odbor za odprti trg (FOMC) ocenjuje, da se bo s primernim zaostrovanjem denarne politike inflacija vrnila k ciljnima dvema odstotkoma na daljši rok in da bo trg dela ostal močan.
Cilj Fedove denarne politike je letna inflacija na dolgi rok pri dveh odstotkih, trenutno pa je po vseh merilih precej višja. Fed sicer pri svoji denarni politiki najbolj upošteva inflacijo, vezano na zasebno potrošnjo brez cen energije in hrane. Fed ocenjuje tudi, da so vplivi ruske invazije v Ukrajino na ameriško gospodarstvo zelo negotovi ter da invazija in z njo povezani dogodki povzročajo dodaten pritisk na povišanje inflacije in bodo verjetno dodatno obremenili gospodarsko aktivnost. Poleg tega bodo verjetno zaprtja javnega življenja na Kitajskem, povezana s covidom-19, povečala motnje v dobavnih verigah.
Ameriško gospodarstvo sicer po Powellovih zagotovilih ostaja trdno in bo obdobje visoke inflacije ter zaostrovanja denarne politike prevedrilo. Recesije ne pričakuje. Znova je zagotovil tudi, da bo Fed vse svoje prihodnje ukrepe jasno in pravočasno komuniciral javnosti. Za zdaj lahko ta z gotovostjo pričakuje še najmanj dve povišanji ključne obrestne mere za 0,50 odstotne točke, najverjetneje še več.
Tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je v Odmevih pojasnil, da zaradi naraščajoče inflacije tako rekoč vse centralne banke spreminjajo usmeritve bančne politike in po njegovem mnenju so podobni koraki pri nas le vprašanje časa. Vasle tudi zagovarja stališče, da bo ECB "zelo v kratkem" prenehal nakupovanje dodatnih vrednostnih papirjev, takoj v naslednjem koraku pa začel postopek zviševanja obrestnih mer. Guverner pričakuje, da bomo iz območja negativnih obrestnih mer izšli pred koncem letošnjega leta. Sicer pa meni, da se bodo inflacijski pritiski nadaljevali, rast cen se v prihodnjih mesecih še ne bo umirila, predvsem zaradi trajajočega konflikta v Ukrajini, ki viša cene energentov in hrane, in to se prenaša tudi v druge cene.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
