Začnimo z dejstvom: avtomobilska industrija v povprečju pobere četrtino nagrad za inovacije leta na Gospodarski zbornici Slovenije. Ob tem pa ustvari za 10 odstotkov BDP-ja in nekaj več kot 20 odstotkov izvoza. To je več kot zgovoren dokaz dodane vrednosti in inovativnosti te tudi v svetu zelo pomembne panoge. Vidno vlogo v inovacijah, ki se na koncu pojavijo še v avtomobilih, ima tudi Hidria. Danes je vseslovensko podjetje z lokacijami po vsej državi, tudi v Nemčiji, na Madžarskem in Kitajskem, a s srcem v Spodnji Idriji.
Čeprav je dejstvo, da se v Hidrii osredotočajo na posamezne inovacije, vsak inženir, vsak razvojnik nenehno išče nove rešitve, pa Hidria ni uspešna le zaradi takšnega načina dela, pač pa zato, ker gradi celovito kulturo inoviranja, pravi Tanja Mohorič, direktorica za inovacijsko kulturo in evropske projekte v Hidrii. "Grajenje inovacijske kulture je drugačno kot zgolj zastaviti razvojni proces in se vprašati, kaj bo v tem novega," proces, s katerim so začeli že pred poldrugim desetletjem, predstavi sogovornica.
Inovativnost je danes ena od ključnih vrednosti v podjetju, nenehno jo postavljajo v ospredje. A vse se začne s tako imenovanim notranjim inoviranjem. "Imamo vzpostavljene procese, da so tudi ljudje v proizvodnji motivirani iskati izboljšave svojih procesov. To so manjše inovacije, ki prinesejo rezultate predvsem Hidrii," pojasni Tanja Mohorič in doda: "Drugi procesi so, ko opredelimo problem in za to sestavimo tim ljudi, ki mora najti rešitev. To je že delovna naloga. Naslednja stopnja pa je inoviranje navzven, za kupca. Tukaj imamo izdelan model, kako inoviramo za kupca in se ne osredotočamo na specifičen izdelek, ampak najprej pogledamo globalne trende - kaj se dogaja z ekologijo, kaj pomeni ogljični odtis, kaj pomeni razvoj novih tehnologij, kaj spremembe v generacijah, razmišljanjih, globalizacija ... Vse to podrobno analiziramo."
Porsche, Maserati, Volkswagen, Audi, Ducati ...
Skromne izložbe izdelkov v vhodni avli osrednje stavbe Hidrie v Spodnji Idriji pravzaprav ne razkrivajo, koliko tehnološkega znanja se skriva v tem majhnem kraju, in ni mogoče slutiti niti tega, kako zveneča imena sestavljajo seznam kupcev lamel iz elektromagnetne pločevine, aluminijastih delov za krmilne in pogonske sisteme, ogrevalnih svečk in ogrevalnih svečk s senzorjem tlaka, grelnikov goriva in zraka ter drugih proizvodov, ki terjajo odličen razvoj in brezhibno kakovost ter tehnologijo izdelave. Porsche, Maserati, skupina Stellantis (Peugeot, Citroen, Fiat, Jeep, Alfa Romeo ...), Audi, Volkswagen in drugi pomembni proizvajalci so med kupci Hidrie. V Spodnji Idriji pa izdelujejo tudi jeklene okvirje za BMW-jeve motocikle in aluminijaste za KTM-ove motocikle.
Pomembno je gledati korak naprej, biti pogumen
Zelo dobro se tudi zavedajo, da ni vse znanje skoncentrirano v Hidrii, da niso vse pametne glave pri njih, zunaj jih je namreč še veliko več. "In če nečesa ne znamo, če nimamo določenega znanja, kompetenc, poiščemo nekoga, ki jih ima, in ga vključimo v proces," pravi Tanja Mohorič. Razvili so celo unikaten model inoviranja, ki so ga poimenovali Leonardo. Po tem modelu se razkrijejo svojim potencialnim partnerjem, jim povedo, kje so njihove šibke točke, problemi, ki jih ne znajo odpraviti, in jih vključijo v procese inoviranja.
In zakaj bi hoteli partnerji sodelovati pri tem? Ker tudi oni s tem pridobijo. V reševanje problema pri izdelku tako povabijo številne partnerje, dobavitelje orodja, strojev, materiala, tudi kupca. "Pokazalo se je, da so potem tudi sami med seboj našli rešitve, ki so bile za nas dobre, ali da smo mi našli rešitve, ki so bile dobre za nekoga tretjega," razlaga Mohoričeva. Odprto inoviranje je namreč proces, kjer iščejo znanje, ki ga nimajo, in to se pozna na rešitvah. "Zmeraj skušamo pri večjih projektih gledati tudi korak naprej, bolj odločno, bolj pogumno, ambiciozno," pravi.
Inoviranje mora temeljiti na kulturi, biti mora razširjeno na vse funkcije, ne samo na razvoj
Širši javnosti zaznan primer odprtega inoviranja je bil pred leti predstavljen sistem za hladen zagon dizelskega motorja s senzorjem tlaka Hidria Optymus PSG, katerega razvoj je vodil inženir Gverino Ratoša. "V tem projektu smo svoje znanje dopolnili s potenciali od zunaj. Ker senzor deluje ne principu piezo tipala, gre pa za material, ki sta ga takrat na svetu ponujali le dve japonski podjetji, smo sklenili sodelovanje z enim od teh podjetij. Ta naša odprtost je bila pomembna, kajti če bi to želeli razviti sami ali v Evropi, še danes ne bi bilo razvito ali pa bi bila zamuda nesprejemljiva," razlaga Ratoša, ki opozori tudi na pomen zaščite intelektualne lastnine: "Ni dovolj najti prave rešitve, treba jih je tudi ščititi, ker ko nekaj razvijaš pet, šest let in daš stvar na trg, nekdo lahko začne to proizvajati v dveh letih. Prav tako moramo tudi mi pred razvojem preveriti, ali kaj takega že obstaja, da ne kršimo kakšnih patentov."
Motivacijske delavnice ne delujejo. Kaj deluje?
Inovativnost v Hidrii zajema vsa področja, tako razvoj, proizvodnjo kot tudi kadrovsko službo, finance ... "A ne hodimo od enega zaposlenega do drugega in ga spodbujamo, naj bo inovativen, saj to ne deluje, kot ne delujejo razne motivacijske delavnice, kjer se nabira kup idej," pravi Tanja Mohorič in še doda, da je ideje treba spraviti v življenje in da je zato bolje imeti dve dobri ideji ter ju realizirati. Čeprav pot do sem ni bila enostavna. "Ko smo leta 2005 začeli govoriti o odprtem inoviranju, je bila prva reakcija vodstva, da se tega ne bi šli, saj smo vendar avtomobilska industrija, ki mora ščititi intelektualno lastnino," pravi sogovornica. Zadržanost je bila prisotna tudi v razvojnih oddelkih, a skozi evropske projekte in s sodelovanjem s tujimi partnerji so začeli iskati znanje tudi zunaj svojega podjetja. Tanja Mohorič: "Tudi zdaj, ko načrtujemo razvoj za naslednja leta, nikogar ne silimo, da mora s kom sodelovati, le vprašamo jih, s kom bodo sodelovali. In sodelovanje prinese boljšo oceno. Zato je našim razvojnikom že samoumevno, da se povezujejo, tudi s profesorji, najrazličnejšimi institucijami. Če jih kdo ne najde, pa jim pomagamo najti prave partnerje."
A najpomembnejše je zavedanje, da mora inoviranje temeljiti na kulturi, da mora biti razširjeno na vse funkcije, ne samo na razvoj. Ključno je tudi mreženje, zato je Hidria vključena v evropsko tehnološko platformo za cestni transport ERTRAC, kjer je v stiku z vsemi najpomembnejšimi trendi, tudi v evropsko združenje dobaviteljev avtomobilske industrije CLEPA. In dejstvo je, da kakovost inoviranja raste. "Lažje kot pred leti, bolj enostavno, bolj strukturirano naredimo stvari, bolj razumemo procese in ti so bolj utečeni, tudi kakovost projektov se izboljšuje, prav tako njihovo izvajanje," razlaga Mohoričeva in še dodaja, da je za pričakovani rezultat potrebnega manj napora kot pred leti, a da je kljub temu še veliko prostora za izboljšave, predvsem pri iskanju novih pristopov.
Sodelovanje s startupi? Da, a s pomisleki
Ali to pomeni tudi vključevanje agilnih startupov s svežimi idejami v razvojne procese? "Ta sodelovanja korporacij s startupi so danes zelo moderna, a težava startupov je, da imajo idejo, jo razvijejo do neke točke in potem vztrajajo pri tej ideji in ti želijo prodati svoj produkt, ne pa svojega znanja. Mi bi potrebovali znanje in po navadi težko najdemo skupni jezik, saj je to njihov otrok, ki ga želijo spraviti do odraslosti," pojasnjuje sogovornica. So pa prav pri projektu sistema za hladni zagon dizelskih motorjev našli francoski startup, ki je bil pripravljeni z njimi deliti le svoje znanje in je sodeloval vse do industrializacije produkta. Mohoričeva izpostavi še, da pri startupih sicer zelo cenijo agilnost, ki je korporacijam manjka, saj razvojni procesi v avtomobilski industriji trajajo zelo dolgo: "Če imamo strategijo, se ne moremo čez noč obrniti, kot se pri startupu."
Misija: privabiti razvojne investicije
Koronakriza je z zapiranjem potrdila ranljivost delovnih mest v proizvodnji in Tanja Mohorič zelo jasno vidi razloge za takšne razmere: "Odpušča se, ker se zelo podpira tuje investicije, in to v proizvodna delovna mesta, ki se lahko takoj preselijo. Če bi mi privabljali tuje investicije s pogojem, da se pripelje razvoj v Slovenijo, kot to velja za Mahle Letriko, ki ima tukaj svoj kompetenčni center za razvoj, potem bi se tudi lokalno okolje krepilo in ljudje bi imeli zaupanje v to okolje, da jim bo zagotavljalo tudi visokokvalificirana delovna mesta. Tudi Yaskawa je tak primer."
"Startup ima to prednost, da po navadi zelo intenzivno dela na enem projektu, in ko ne gre, poskuša z drugo idejo. To dinamiko je v velikem podjetju nemogoče doseči," dodaja Gverino Ratoša. Bi bilo pa idealno, če bi lahko Hidria svoje razvojnike bolj fokusirano angažirala na projektu in da ne bi bilo dodatnih nalog oziroma motenj, vendar so vpeti tudi v ta del.
Ker avtomobilska industrija živi na neki način vzporedno življenje - v Hidrii na primer že danes vedo, kaj bo na trgu v prihodnjih letih -, je zanje ključno, da so v proces razvoja vključeni tudi kupci. "To je eden od varnih načinov razvoja, kajti če razvijaš nekaj na lastno pest in nimaš kupca, ne veš, ali bo čez nekaj let to sploh še kdo potreboval," pravi Ratoša in še doda, da je treba s kupcem vzpostaviti odnose in biti vključen v proces že v fazi snovanja novega avtomobila. Zato ima Hidria status predrazvojnega oziroma razvojnega dobavitelja.
Motorji z notranjim zgorevanjem ne bodo kar izginili
A kaj zdaj, ko smo na prelomnici? E-mobilnost je realnost, Hidria sicer razvija in izdeluje tudi komponente za Teslo, a glavnino predstavljajo izdelki za avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem. Kje je torej mesto Hidrie v prihodnosti? "Dejstvo je, da bo vedno več modelov elektrificiranih - a pozor, govorimo o elektrificiranih in električnih vozilih, torej tudi o hibridih - in naše strategije so nastavljene tako, da bomo prisotni v vseh segmentih, predvsem pa v tem hitro rastočem trgu električne mobilnosti. Prihajajo pa tudi sintetična goriva in zato se še zmeraj vlaga v razvoj tehnologij za motorje z notranjim zgorevanjem. Ta trg ostaja, se bo pa v prihodnjih letih bistveno skrčil," je prepričana Tanja Mohorič. Poudari še, da je za Hidrio bolj pomembno, da inovira na proizvodnih tehnologijah kot na izdelkih, "in tukaj vlagamo ogromno, da bomo na področju elektrifikacije s tehnologijami konkurenčni in pred konkurenco. Vlagamo v to, da bo naša proizvodnja komponent, lamel za električna vozila, vrhunska in da bo tehnologija najnovejša ter da bomo tukaj postavljali trende."
Je pa še en pomemben vidik pri doseganju trajnostnega učinka avtomobilske industrije; ob dejstvu, da približno polovica energije v življenjski dobi vozila - pa naj gre za bencinsko, električno ali katero drugo - nastane v njegovi proizvodnji, zgolj polovica pa pri njegovi uporabi, se industrija premalo osredotoča na ta proizvodni del. "Se pa avtomobilska industrija tega problema zelo zaveda in vsi delamo na tem, kako v proizvodnem delu znižati ogljični odtis. In imamo projekte, ki se sicer ne bodo videli navzven, bodo pa veliko prispevali k temu. In s tem bomo izgrajevali svoj konkurenčni položaj pri kupcih," je prepričana sogovornica.
Edino ključno znanje: iskanje novih znanj
Dramatičnih sprememb na trgu poklicev tudi v prihodnosti ne bo, je prepričana Tanja Mohorič, prehod med zaposlenimi, ki imajo določena znanja in odhajajo v pokoj, ter mlajšimi, ki prihajajo z drugačnimi znanji, se namreč že dogaja. "To je transformacija delovnih mest," pravi sogovornica in postreže s podatkom Evropskega združenja dobaviteljev avtomobilske industrije: "V zadnjih nekaj letih se je število zaposlenih v proizvodnji povečalo za 2 odstotka, v oddelkih IT v avtomobilskih podjetjih pa za 30 odstotkov. In te strukturne premike bomo videli tudi v prihodnje."
Kaj pa za prihodnost delovnih mest pomeni robotizacija? "Predvsem zmanjševanje delovnih mest, kjer res trpijo zaposleni; to so težka delovna mesta, monotona opravila, ponavljajoča se ...," pomirja sogovornica, ki v prid večje kakovosti omenja strojni vid, virtualno in obogateno resničnost ... "To pa ne pomeni, da bomo kar odpuščali. Delavce bomo prekvalificirali, da bodo bolj usposobljeni. Sčasoma bo delovnih mest res manj, a to nujno ne pomeni odpuščanj." Gverino Ratoša dodaja, da sta edino dobro znanje, ki ga lahko ima posameznik danes, znanje in zavedanje o potrebi iskanja novih znanj: "Kajti zaključena fakulteta je sicer dobra osnova, vendar je nujno potrebno kontinuirano izobraževanje, sledenje tehničnim rešitvam in neprestanemu razvoju tehnologij ter zahtev trga. In ta dinamika bo vse intenzivnejša."