(INTERVJU) Miha Senčar, mladi menedžer leta: "Mali, ti si moja penzija"

S 37-letnim Miho Senčarjem, ki je letos prestal še strogi selekcijski postopek izbora Združenja Manager za mladega menedžerja leta 2021, smo se pogovarjali na sedežu podjetja na Ptuju. Ta je v stari meščanski hiši, kjer iz vseh prostorov veje ustvarjalna energija sodelavcev. Na stenah pa visijo slike mladih slikarjev, katerih kolonijo med drugim tudi podpirajo. V sejni sobi na steni ne manjka niti slika kurentov, ki bi v tem času preplavili Ptuj in okolico, če ne bi bilo pandemije. V Tenzorju so jo tudi po zaslugi voditeljskih in komunikacijskih veščin Mihe Senčarja obrnili sebi v prid, saj v zadnjih dveh letih beležijo najvišjo rast prihodkov podjetja v treh desetletjih. Tudi zato, ker, kot je dejal, niso porabljali energije za nekaj, na kar ne morejo vplivati ali tega spremeniti.

Podjetje Tenzor vodite kot predstavnik druge generacije. Je bilo težko stopiti v očetove čevlje?

"Ni bilo enostavno priti v uveljavljeno podjetje, ki je bilo že petnajst let na trgu. Kot sin ustanovitelja in direktorja sem moral precej več pokazati, da so me enakovredno sprejeli. Prvotno sem bil zaposlen kot vodja projektov in z leti pridobival izkušnje na komercialnem področju v Sloveniji in regiji. V zadnjih letih pa sem v celoti prevzel komercialni del našega podjetja. Sicer imamo nenavadno situacijo za slovenska družinska podjetja, ker nismo imeli težav pri nasledstvu in ker imamo profesionalnega generalnega direktorja, Bojana Petka, ki ni ne lastnik in tudi član družine ne. Praksa kaže, da tako odlično funkcioniramo. To je bilo potrebno, ker je rast tudi na tujih trgih terjala, preobrazbo iz 'garažnega' družinskega podjetja v bolj korporativno naravnano družbo.

V Tenzorju nas dela več članov družine, moja sestra Taja Bezjak dela v nabavi, Jana Bene Orbanič iz družine Bene je v prodaji, njen soprog se nam je kot inženir nazadnje pridružil. Tako sta oba ustanovitelja, moj oče Miran Senčar in Albert Bene, dobro poskrbela, da se družinska podjetniška tradicija nadaljuje."

To, da je bil oče od 2014 do 2018 tudi ptujski župan, je podjetju pomagalo ali "odmagalo"?

"V lokalnem okolju nismo smeli delati z nobenim javnim podjetjem, se razume (smeh), tako da pomagalo definitivno ni. Očeta smo, ko je bil izvoljen, morali praktično odpustiti z vseh funkcij upravljanja v podjetju, ostal je lahko le lastnik. Sprejel je ta izziv, ker je menil, da lahko tudi tako deli svoje izkušnje, in mi smo ga podpirali."

Vi pa nimate političnih ambicij?

"Ne (smeh), sploh ne."

Česa se spomnite od začetkov iz otroštva, ko je oče oral ledino na področju tehničnega varovanja?

"Predvsem sem bil zelo ponosen na to, da je skoraj v vseh trgovinah bila na varovalnih antenah naša blagovna znamka Tenzor. Kljub temu da sta oba, oče in mama, trdo delala za gradnjo svojih karier, smo imeli lepo otroštvo in se imeli fajn. Hkrati je ob tem, ko sem videl, koliko dela sta vložila, v meni raslo zavedanje, da je njuno pot treba nadaljevati. Od tod sem črpal energijo in velik motiv, da nadaljujem uspešno poslovanje ter krepim družinsko podjetje za ponovno predajo mojim naslednikom."

Ste že kot otrok vedeli, da boste kariero nadaljevali v družinskem podjetju?

"Do neke mere da, čeprav tam do fakultete nisem imel pojma, kaj vse bi rad počel. Vseh idej se danes niti spomnim ne več, moja pot pa se je zacementirala, ko sem dopolnil 18 let. Takrat mi je oče podaril lastniški delež, ker je to bilo brez dajatev v prvi nasledstveni liniji še možno, in mi rekel 'Mali, ti si moja penzija.'. Takrat me je prešinilo, da je to velika odgovornost, ki sem ji sledil in ji še sledim."

Kako so na to, da ste že kot najstnik postali lastnik uveljavljenega podjetja, gledali vaši vrstniki?

"O tem jim nisem veliko razlagal, v tistem trenutku še tudi nisem docela dojel, kaj to pomeni. Danes pa vem, da se je oče že takrat zavedel, da če ne bo naslednika, tudi podjetja najverjetneje več ne bo. Z vstopanjem na podjetniško pot začneš drugače razmišljati, tudi ne ekonomski fakulteti sem iz druge perspektive črpal znanje. Osredotočal sem se na tiste dele, ki ti na podjetniški poti lahko najbolj pomagajo. Praktično znanje pa sem pridobival na terenu z našimi monterji. Glede na to, da se bojim višine, sem se moral zelo potruditi in spotiti, ko sem plezal po lestvah."

Torej znate še danes priviti in namestiti opremo ...

"Danes več ne, saj se tehnološki procesi nenehno spreminjajo."

Nasledstvo v družinskih podjetjih je lahko problem, kako kaže s tretjo generacijo?

"Tretja generacije je zaenkrat še premlada, tako v naši družini kot tudi v družini Bene. S sestro imava po dva otroka, najstarejši ima enajst let. Upajmo, da bo katerega izmed njih zamikala ta pot, za katero moraš imeti strast, ker brez te ne gre. Seveda bomo naredili vse, da bo podjetje živelo tudi v tretji generaciji."

Rekli ste, da ste bili ponosni na vaše antene v trgovskih centrih. Kaj danes obsega dejavnost podjetja Tenzor?

"Pred 29 leti smo začeli kot podjetje za tehnično varovanje, nato smo na polovici poti postali integrator tehničnega varovanja. To pomeni, da nismo le namestili opreme in jo vključili, ampak smo znali te sisteme povezati v celoto. Nato smo ugotovili, da je treba narediti preskok, glede na to, da smo imeli lasten razvoj in svoje projektante. In prevzeli še celotne elektroinštalacijske projekte, najprej v cestnih predorih (Pletovarje in Golo rebro) in nizkih gradnjah, zadnja leta pa se širimo tudi na visoke gradnje. To nam zagotavlja konstantno visoko rast poslovanja."

Dejavni ste tudi v sosednji Avstriji, se tudi tam obeta vaše predstavništvo?

"Res je veliko delamo za XXLutz, kjer smo najprej dobili reference v njegovih trgovinah v Mariboru, Novi Gorici in Ljubljani. Pred štirimi leti smo zanje zaključili prvi projekt, sedaj delamo že na šestem. Glede na to, da smo prav tako z XXLutzom podpisali veliko dvoletno pogodbo, bomo v Avstriji odprli tudi pisarno. Gre za postavitev celotnih elektroinštalacij v 500 tisoč kvadratnih metrov velikem centralnem skladišču, To bo največja zgradba v Avstriji, na kar smo še posebej ponosni. Podpisali smo tudi prvo pogodbo v Nemčiji, tudi za XXLutz, za 150 tisoč kvadratnih metrov veliko skladišče.

Poleg referenc, lastnega razvoj in strokovnjakov, ki jih zaposlujemo, smo imeli tudi veliko poguma, saj smo prvo pogodbo za XXLutz dobili na mizo 20. marca 2020, praktično na začetku koronaobdobja. Kljub pomislekom o dobavi materiala, vprašanjem, ali bomo lahko čez mejo pošiljali monterje, smo izziv sprejeli, v pogodbo dodali še člen, s katerim smo se malo zavarovali zaradi objektivnih posledic covida-19 na roke, in posel izpeljali."

Glede na rast poslovanja niste potrebovali pomoči iz vladnih svežnjev ukrepov za preprečevanje posledic koronavirusa za gospodarstvo?

"Ne, prav nobene, saj tudi kriterijev za to nismo izpolnjevali. V prvem covidnem letu 2020 smo zrasli za četrtino glede na leto 2019. Največ po zaslugi omenjenih poslov v Avstriji in celotne prenove predora Golovec pri Ljubljani. V Skupini Tenzor smo imeli leta 2020 okoli 12 milijonov evrov prihodkov, lani pa 13 milijonov. Medtem ko za letos načrtujemo še višjo, skoraj 40-odstotno rast in med 17 in 18 milijoni evrov prihodkov."

Skupina Tenzor je poleg Slovenije prisotna še na Hrvaškem, v Srbiji, Severni Makedoniji, Albaniji in na Kosovu.

"To usmeritev sta začrtala že moja predhodnika, ko sta sledila potrebam trgovcev, ki so širili poslovanje na Balkanu. Danes imamo tam širšo dejavnost in za celotne regije pokrivamo potrebe naročnikov, kot so H&M, Dechatlon, Sportina, Mercator, Lisca, Spar, Talum in drugi. V Bosni in Hercegovini še nimamo podjetja, imamo pa partnerje tako kot v Črni gori, Romuniji in Bolgariji. Za rešitve, ki jih sami razvijamo, pa imamo partnerje tudi na Malti, v Rusiji in Gruziji."

Na Ptuju ste razvili tudi lastno platformo IoT ​za integracijo, kaj to pomeni?

"Drži, pred desetletjem so trgovci v centrih pričeli šteti obiskovalce trgovin. Mi smo to tehnologijo dobavljali iz ZDA, a ker je šlo vse preko njihovih serverjev, trgovcem nismo mogli prilagajati poročil za njihove potrebe. Celo izgubili smo eno stranko, ker ji to ni ustrezalo. Zato smo z našimi razvojniki razvili lastno platformo in jo razširili na vse signale, ki jih lahko merimo in vnašamo v podatkovno bazo. Tako omogočamo strankam, da vodijo procese preko tega orodja in se na podlagi teh informacij odločajo. Lani je ta segment obsegal že šest odstotkov vseh naših prihodkov.

Za lažje razumevanje: prvotnemu štetju obiskovalcev smo dodali možnost informacije, koliko jih je dejansko kaj kupi, merimo tudi gibanje obiskovalcev in njihovo zadovoljstvo. Na osnovi umetne inteligence v kamerah določamo spol in starostno strukturo kupcev ter celo, kako so razpoloženi ..."

Je to vse v skladu z GDPR in podobnimi standardi?

"Ja, seveda, ker ne gre za personificirano merjenje, ampak za selekcijo demografskih značilnosti. Porabili smo kar nekaj časa in papirja, da so vse pogodbe v skladu z zakonodajo."

Skupno zaposlujete okoli 110 ljudi, od tega v Sloveniji 62. Se obetajo nove zaposlitve, katere profile iščete in ali jih je težko najti?

"Kadri so in bodo največji izziv v vseh državah, saj se je kadrovski bazen v celoti izpraznil. Kvalificirani so odšli v tujino, v Avstrijo, Nemčijo in Veliko Britanijo. Zato si skušamo kadre zagotoviti s štipendiranjem, še posebej takih, ki kažejo, da bi lahko bili kompatibilni z našim podjetjem. Tudi zaposlovali bomo, v Sloveniji iščemo monterje, programerje in prodajnike."

Glede na to, da dobro nagrajujete zaposlene, podpirate spremembe dohodninske zakonodaje, kjer bi ob enakem vložku delodajalca zaposleni prejeli višje plače?

"Podpiramo vse, kar bi privedlo do višjih plač zaposlenih. Nisem prepričan, ali se že vsi zavedajo, da smo s krizo zaradi koronavirusa in širitvijo dela na domu vse države na globalnem trgu delovne sile. Predvsem storitvena industrija lahko dela od kjerkoli. Če ne bomo mogli najbolj kvalificiranih kadrov bolje plačati, bo problem, saj jih ne bomo mogli najeti. Tudi socialna kapica, ki lani ni šla skozi obravnavo, je nujna. Enostavno ne bomo več konkurenčni v inženirskem delu, najbrž pa Sloveniji ni v interesu, da bi prodajala le 'roke'."

V koronaobdobju so problem tudi motnje v dobavnih verigah, pomanjkanje polprevodnikov, čutite to pri poslovanju?

"To tveganje za zdaj upravljamo z zalogami, za kar smo pred dvema letoma postavili novo skladišče v Kidričevem. Zato bo letos dobavna veriga precejšen izziv, tudi zaradi cen surovin in logistike, Razmeram se bomo prilagajali, bo pa to leto eno bolj zahtevnih."

Kako se spopadate z visokimi cenami energentov?

"K sreči nismo velik porabnik električne energije, zato te vplive čutimo bolj posredno. Nekaj več bomo morali odšteli za gorivo, vidimo pa, da se vpliv rasti cen energentov že odraža v cenah proizvodov, ki jih kupujemo pri dobaviteljih."

Štejejo tek na dolge proge in vlaganja v okolje, je vaš moto. Vaše podjetje živi trajnostno in okoljsko ozaveščeno …

"Družinsko podjetje mora biti že samo po sebi trajnostno oziroma dolgoživo, da se lahko prenaša med generacijami. V Nemčiji in Italiji poznamo tudi 200 let stara družinska podjetja. Pod trajnostno ne razumemo le primernega odnosa do okolja, ampak tudi, kako trajnostno ravnati z zaposlenimi, dobavitelji, strankami in koliko vračaš okolju, kjer deluješ. Naš ogljični odtis ni velik, a kljub temu stremimo k prednostnemu ravnanju pri zmanjševanju učinkov na okolje. V lastnem servisu se trudimo popravljati elektronske komponente, uporabljamo jih, dokler delujejo, in jih ne zavržemo. Seveda je pomembno tudi recikliranje elektronskih komponent. Trajnostno vlagamo v naše tenzorjanke in tenzorjance, zavedamo se, da kratkoročni dobiček ne odtehta zadovoljstva zaposlenih. Vzpodbujamo humanitarnost med zaposlenimi tudi z omogočanjem pošiljanja humanitarnih SMS-sporočil s službenih telefonov, sodelovanje z Zvezo prijateljev mladine in podobno."

Pravite, da ste nepopravljiv optimist v vsem, kar delate, za pesimizem kljub težavam v družbi na splošno, še posebej v zadnjih dveh letih, pri vas ni prostora?

"Ne. Seveda je bil 13. marec 2020 za vse šok. V podjetju smo sedli skupaj in ugotovili, da na take izjemne dogodke nimamo vpliva. Zato ni racionalnega razloga, da bi porabili energijo za nekaj, česar ne moremo spremeniti, in ob tem slabo voljo prenašati na druge v kolektivu. Lahko pa vplivamo na to, kaj bomo prodali, katere pogodbe podpisali, kako se bomo dogovarjali z dobavitelji in zaposlenimi. Takoj smo se bolje počutili in šli skozi to obdobje z veliko manj jeze, kot je je bilo in je še je v naši družbi."

Stavite tudi na odkrito komunikacijo, ki vas je pred leti rešila pri pomembnem poslu, ko ste projekt kljub velikim težavam izpeljali z minimalno zamudo. Za kaj je šlo?

"To je bila boleča, ampak pomembna izkušnja. Šlo je za projekt parkirnega sistema v garažni hiši za tujega investitorja, ki ima več trgovskih centrov v Sloveniji. Med pogajanji so nas povprašali, ali smo prepričani, da se bomo lahko držali kratkega roka. Prosil sem za premor in še enkrat poklical španskega dobavitelja in ta mi je po telefonu zagotovil, da obljubljeni dobavni roki držijo. Po potrditvi posla smo prejeli naročilnice za projekt, ki bi ga morali zaključitvi v dveh mesecih in pol. Nato pa se je začelo, dobavitelj iz Španije je podaljšal rok dobave na dva meseca in več. Po prvem šoku smo sedli in tehtali, ali ta posel opustiti in poplačati garancije ter menice, ali najti drug izhod. Nato je naš tehnični direktor rekel ne in da bomo nepravočasno dobavljene komponente izdelali sami. Takrat se je pokazalo, kako pomembna je mirna, jasna in odločna komunikacija. Rok smo zamudili za 14 dni in plačali dogovorjene penale, a obdržali poslovnega partnerja, za katerega še danes delamo. In še nekaj se je pokazalo: kaj pomeni predana in zavzeta ekipa. Vsi od vodstva naprej do zadnjega zaposlenega smo izdelovali lastne komponente, delali tudi ponoči, in pomagali pri montaži. Še danes sem zaradi tega izjemno ponosen na vse sodelavce."

Dober vodja zna tudi poslušati, da sliši, kaj mu ima ekipa, ki ji zaupa in jo plačuje, povedati. Slišali smo, da vi to znate.

"Res je, tudi po zaslugi treningov, med katerimi je bil zame najpomembnejši primer slike na plakatu z glavo, velikimi ušesi in očmi ter z majhnimi usti. Gre za pomembno analogijo tako pri komunikaciji z zaposlenimi kot tudi s strankami. Namreč, da je treba dobro poslušati in v pravem trenutku reči, kar je za povedati. Sodelavci imajo namreč največ informacij o poslovnih procesih in strankah, zato jih je pametno poslušati."

Torej ne želite biti vedno najbolj pameten v podjetju?

"Ne želim in tudi nisem. Seveda mora biti IQ, a še bolj pomemben je EQ, emocionalna inteligenca. V podjetju imamo vrhunske strokovnjake, ki so na svojih področjih bolj pametni od vodstva. Mi pa moramo poskrbeti za to, da imajo dobre pogoje in da lahko tisto, kar najbolje znajo, uresničijo."

Glede na to, da se ravnate po načelu, da se nekaj ne bo zgodilo le, če ne boš poizkusil, tolerirate tudi napake?

"Seveda, te se dogajajo in ogromno napak smo že vsi naredili, ampak včasih iz njih nastane nekaj odličnega. Veliko novih stvari, ki jih želimo uvesti v prodajni program, je plod tržnih potreb. In nekatere se v prvotni ideji ne umestijo v prodajo in so osnova za nadaljnji razvoj v istem segmentu ali razvoj rešitev v drugem prodajnem segmentu. Če od sto idej, ki jih preizkusimo, preživi deset, smo veliko naredili."

Kaj bi iz svojih izkušenj svetovali mladim, ki se vrtijo v krogu digitalnih naprav, družbenih omrežjih in neradi poprimejo za kako resno delo?

"Če bi to energijo, ki jo usmerjajo v 'digitalizacijo' na družbenih omrežjih, usmerili v programiranje, ki je danes dostopno vsakomur na internetu, bi veliko več naredili za svojo prihodnost in tudi prihodnost Slovenije. Včasih je bila čast delati na terenu po Sloveniji, v našem primeru tudi po nekaterih evropskih državah, danes pa jih je zelo težko premakniti od doma."

Kaj pa tistim, ki oklevajo pri prevzemanju družinskih podjetij?

"To je težko vprašanje, saj je vsako podjetje unikum, a če se ozrem na naše izkušnje, je treba najprej razčistiti, kakšna so pričakovanja in kje so meje. V mojem primeru smo sedli skupaj in direktor Bojan Petek je očeta in soustanovitelja ter solastnika Alberta Beneta vprašal, ali so zaposleni družinski člani enaki vsem drugim zaposlenim, ali ima proste roke, da lahko kateregakoli družinskega člana nagradi ali odpusti, če je treba. In vsi odgovori so bili pritrdilni. Pa še to, pri tem ni prostora za 'egote'."