Nevenka Kržan je v Luki Koper od julija 2022, ko so jo nadzorniki imenovali za članico uprave pod vodstvom Boštjana Napasta. Po njegovem odhodu lani je prevzela vodenje Luke. S tem da nobena od uprav Luke v zadnjih letih ni dokončala rednega mandata, se ne obremenjuje. "Dokler bom tu, bom delala, kot mislim, da je prav," pravi. Prihodki skupine so lani stagnirali, čisti dobiček je upadel za četrtino v primerjavi z letom 2022, a je bil kljub temu višji od načrtovanega, manjši je bil tudi skupni ladijski pretovor, čeprav so pretovorili več kontejnerjev in več avtomobilov kot lani. In tudi letos bo zahtevno leto, napadi na ladje v Rdečem morju se nadaljujejo, posledice čutijo vsi, tudi Koper.
Kaj vas najprej prešine ob pogledu na lanske rezultate? Da se je v teh negotovih okoliščinah, povezanih z rdečemorsko krizo, še dobro izšlo ali da bi lahko bili rezultati letos še slabši?
"Sem bolj optimistično naravnana, zagotovo nikoli ne rečem, da bo v prihodnosti slabše. Seveda pa moramo upoštevati dve okoliščini. Prva je celoten zaplet prehoda na Rdečem morju, ki pomeni zamik prihoda ladij iz Azije. Druga okoliščina pa je globalna recesija. Lani je še nismo čutili, letos pa se že čuti ohlajanje gospodarstva - kitajskega in evropskega, zlasti nemškega. Oboje prvotni optimizem postavlja v realno luč. Seveda pa je treba narediti vse, da zastavljene cilje dosežemo."
Kako se lahko odzivate na razmere, na katere pravzaprav ne morete vplivati? Ali sploh obstaja manevrski prostor?
"Kar zadeva naše tehnološke procese, smo kar racionalno in produktivno organizirani, a vedno jih je mogoče še izboljšati. Vidimo predvsem veliko možnosti pridobivanja novih poslov. Zaplet v Rdečem morju lahko traja, tako ocenjujejo ladjarji, vse do tretjega kvartala tega leta. Če bo tako, bo pot preko Sueza ponovno popolnoma zaživela, že zaradi racionalnega in ekološkega obnašanja vseh ladjarjev. Pot okoli Afrike pomeni večjo porabo goriva in časa, večji ogljični odtis ... Ko se bodo zadeve normalizirale, bo v Luki Koper znova zelo povečan prihod ladij in pretovora. In še to: smo večnamensko pristanišče. Kontejnerski in avtomobilski terminal, ki sta naša paradna konja, dopolnjujeta še dva terminala - za generalne tovore ter za razsute, tekoče in sipke tovore. Nanju zapleti v Rdečem morju ne vplivajo, tu ni zamikov prihodov ladij, pretovor na obeh pa raste."
Je pa rdečemorska kriza vnesla veliko negotovosti, poskočile so cene prevoza ...
"Ladjarji se za daljšo pot odločajo zaradi varnosti, prvenstveno svojih ljudi in tovora. Odločajo se tudi zato, ker so zavarovalnice povečale premije za prehod skozi Rdeče morje. So pa zelo zvišali cene prevoza kontejnerjev z Daljnega vzhoda v Sredozemlje. Če je še lani prevoz kontejnerja stal od 1500 do 2000 dolarjev, je zdaj cena med 6000 in 7000 dolarji. Ladjarji so tako povečan strošek vkalkulirali v svoje cene. Se pa zadeve iz dneva v dan spreminjajo. Ladjar je, denimo, še v petek napovedal, da bo njegova ladja, ki je bila namenjena tudi v Koper, plula skozi Suez, v ponedeljek pa je prispelo sporočilo, da bodo vse njegove ladje do nadaljnjega plule okoli Afrike. To pomeni od 10 do 14 dni zamika pri prihodu v Koper. Večina ladjarjev, katerih ladje prevažajo kontejnerje z Daljnega vzhoda, se zdaj odloča za pot okoli Afrike."
To lahko pomeni tudi gnečo v pristanišču.
"Naša operativa redno spremlja prihode ladij, že odkar vplujejo v Sredozemlje, tako da lahko načrtujemo operativno delo. To za zdaj poteka nemoteno. Poleg tega se del pretovora izvede v drugih pristaniščih v Sredozemlju, s tako imenovanih matic, večjih ladij, tovor pretovorijo na manjše. Tako k nam prihaja več manjših ladij, ampak v tem trenutku je to še obvladljivo. V primeru zgoščenih prihodov ladij bo potrebna dodatna koordinacija, torej sprotno usklajevanje pristaniške in preostale kopenske logistike. Zgoščen promet pričakujemo ta mesec."
Zakaj, ga bo tedaj veliko več?
"Luka ima marca že tradicionalno izredno visok pretovor. Februarja je kitajsko novo leto, tedaj mnoge tovarne zaprejo vrata, proizvodnja je manjša, kasneje pa se logistični tokovi močno okrepijo."
Potemtakem bo lahko tri četrtine leta v znamenju negotovosti. Nekateri menijo, da z daljšanjem rdečemorske krize slabijo prednosti južne transportne poti, tudi koprskega pristanišča. Se strinjate?
"Eno izmed velikih strateških tveganj, ki smo ga v Luki identificirali v tem letu, se dotika ravno tega. Če bi ta prikrita zapora Sueza trajala dlje časa, bi lahko ladjarji tudi katere od rednih linij in vse druge tovore preusmerili na sever Evrope. Najkrajša pot v srednjo Evropo, če ladja pluje skozi Suez, vodi prek severnojadranskih pristanišč. Če pa mora pluti okoli Afrike, potem pa v Sredozemlje in po Jadranu, je vse drugače. V tem primeru je pot krajša, če izbere severnoevropska pristanišča. Drži, preusmeritev na severnomorska pristanišča, izguba tovora je za nas realno tveganje, če bi zapora v Rdečem morju trajala dlje časa. Zdaj še ne moremo vedeti, kako bo; tudi Evropa naj bi tja poslala svoje ladjevje za zaščito trgovskih ladij. Ne vemo, ali se bodo ladjarji - če bodo lahko računali na spremstvo oziroma organizirano zaščito - odločali drugače in bodo njihove ladje spet plule čez Suez in Sredozemlje."
Kaj vidite kot najslabši scenarij? Dolga rdečemorska kriza ali ohlajevanje gospodarstva?
"Najslabši scenarij je globalna gospodarska recesija. Mislim, da je najslabše, da bi se razmere v svetu še bolj zaostrile. Vojnih območij je več, nista samo Ukrajina in Bližnji vzhod. Ne smemo pozabiti na nemire v Afriki, pa na nenehno napetost med Kitajsko in Tajvanom. Skratka, lahko bi nastala globalna recesija, ki jo lahko poglobijo dodatna krizna žarišča. In to bi bilo slabo ne samo za Luko, ampak za gospodarstvo v celoti, za vse nas."
Ali se toliko tovora iz Azije, kot ga potuje čez sredozemska in jadranska pristanišča, lahko razmeroma hitro preseli na severnoevropska pristanišča?
"Tudi severnoevropska pristanišča so močno zasedena, zato mislim, da selitev tovora z južnoevropske pomorske poti na sever na dolgi rok ni opcija. Naša glavna tržišča poleg Slovenije so trgi Avstrije, Madžarske, Slovaške, Češke, južne Nemčije ... Najkrajša možna pot do tja vodi prek severnojadranskih pristanišč. Ampak, kot rečeno, tveganje, da naše prednosti usahnejo, obstaja in zato moramo biti na to pripravljeni. Zdaj se zelo osredotočamo na blagovne tokove v Sredozemlju, na pridobivanje poslov, ki so vezani na sever Afrike, Turčijo in države prek Atlantika. Ta tržišča smo začeli intenzivneje tržno obdelovati. Našo trženjsko politiko usmerjamo na nove trge, v nove posle in nove stranke."
Kje je največji potencial?
"Les iz centralne Evrope gre, na primer, v večini primerov v dežele severne Afrike. Pri teh poslih rastemo. Zanimiv je tudi prevoz avtomobilov iz Evrope v Turčijo, iz španskih tovarn v srednjo Evropo, pa prevoz avtomobilov iz Evrope v severno Afriko in na Bližnji vzhod. Tu lahko dobimo dodatne posle."
Zdaj ste že dobrih osem mesecev predsednica uprave Luke. Do januarja letos ste delali v dvojcu, ker je bil v upravi samo še član in delavski direktor Vojko Rotar, zdaj pa so vsa mesta v upravi zasedena. Kako ste si razdelili področja dela?
"Uprava deluje kot celota, tudi po korporacijski zakonodaji je vsa uprava odgovorna za vse. Po naravi poslov pa je tako, da je kolega Gregor Belič, ki je prej vodil avtomobilski terminal, zadolžen predvsem za operativo, kolega Gorazd Jamnik, ki prihaja iz finančnih logov, pa bolj skrbi za finance."
Kdo pa drži roko nad naložbami?
"Naložbe so v moji pristojnosti."
So naložbe ključne in ste jih zato zadržali v svojih rokah?
"Investicijski cikel, ki je pred nami, je tako zelo pomemben, da je treba tako rekoč vsakodnevno delati na tem področju. Zato je bila razporeditev dela taka."
A tudi zato, ker ocenjujete, da je bil naložbeni ritem doslej prepočasen?
"Kako so se prejšnje uprave lotevale naložb, težko ocenjujem. Mislim pa, da so kljub vsemu določene naložbe pripeljali do neke primerne točke, nekatere so tudi zaključili. Zakaj to ni bilo zelo hitro ali ažurno izvedeno, pa težko komentiram."
Saj vas ne sprašujem po razlogih, ampak za oceno, ali je bil naložbeni utrip prepočasen.
"Ampak če ne vemo, zakaj je bil tako upočasnjen, težko rečemo, ali je bil počasen ali ne. Vedeti moramo, da je Luka Koper kot koncesionar na tem koncesijskem območju v veliki meri odvisna od pridobitve določenih soglasij, ki ji jih dajejo ministrstvo za infrastrukturo in drugi pristojni organi. Vsaka naložba mora biti uvrščena v program razvoja pristanišča, ki ga potrdi vlada. Za vsako mora biti sprejet program infrastrukturne ureditve, da ne govorim o vseh gradbenih zadevah. Za nazaj ne morem ocenjevati, v tem trenutku pa z ministrstvom za infrastrukturo izjemno dobro sodelujemo. Vsi postopki potekajo ažurno in zelo hitro. Sem hvaležna, ker res podpirajo vse naše aktivnosti za hitrejši razvoj. Kar 785 milijonov evrov investicij za razvoj infrastrukture v pristanišču in povečanje zmogljivosti kaže na to, da je razvoj pristanišča v polnem razmahu."
Na katero naložbo najbolj stavite, je to podaljšanje prvega pomola?
"Ja, največja in najobsežnejša naložba je podaljšanje severnega dela prvega pomola. Zdaj že izvajamo strokovni dialog s potencialnimi ponudniki, predvidoma maja bo objavljen javni razpis za izbor izvajalca. Gradbena dela se bodo začela v zadnjem četrtletju tega leta."
Zakaj pa imate še pred javnim razpisom dialog s potencialnimi ponudniki?
"Po zakonu o javnem naročanju je to eden od načinov za preverjanje strokovnih rešitev oziroma posameznih elementov te naložbe. Včasih imajo ponudniki morda tudi nove rešitve. Tu bo ogromno dela s pilotiranjem terena."
Koprčane torej čaka obdobje, ko bodo znova poslušali zabijanje pilotov?
"Večji del poslovnega dela Kopra je zgrajen na pilotih, to sta dejstvo in naša realnost."
Koliko kontejnerjev boste lahko pretovorili, ko boste dokončali to naložbo?
"S podaljšanjem severnega dela pomola in dodatnimi skladiščnimi površinami za kontejnerje v zaledju bomo letno lahko pretovorili do 1,75 milijona kontejnerskih enot. Zdaj je na primer zmogljivost 1,1 milijona letno. Prav zato je ta investicija ključna za razvoj kontejnerskega terminala in Luke Koper nasploh."
Tudi pri zmogljivostih za avtomobile se mudi, saj pretovor narašča.
"Tako je, ni kaj odlašati. Gradimo dodatna parkirišča za avtomobile (kaseta 6a in 7a), razširili bomo garažno hišo ..."
Boste izvajalca za podaljšanje prvega pomola izbrali še letos?
"Ja, do konca leta. Dokončne časovnice še ni, toda podaljšek pomola bomo intenzivno gradili v letih 2025 in 2026."
Konkurenca v soseščini ne spi. Na Reki že gradijo nov kontejnerski terminal, v Trstu pa tudi napovedujejo, da vas bodo kmalu prehiteli po pretovoru kontejnerjev.
"Glede na to, da so imeli v Trstu v januarju 26-odstotni upad, bo to verjetno malo težje. Sicer pa: pri kontejnerjih je Luka Koper kot edina med pristanišči v severnem Jadranu in ena redkih v Evropi zabeležila rast pretovora - za pet odstotkov."
Pomislite kdaj, da ste prva ženska, ki vodi Luko Koper?
"To je dejstvo, a redkokdaj pomislim na to. Nisem ravno pristaš delitve moški-ženska, niti nisem pristaš ženskih kvot. Verjamem, da so veliko bolj kot razlike med spoloma za uspešno poslovanje družbe pomembne značilnosti, kot so odgovornost do dela in ljudi ter spoštovanje, ki se odraža v pripravljenosti prisluhniti argumentom in razumeti potrebe ljudi. Mislim, da je treba delovna mesta zapolniti glede na sposobnosti in na izkušnje. Teh imam kar nekaj, to, da sem ženska, ne vpliva na vodenje. Vplivajo pa moje lastnosti; pravijo mi, da sem zelo neposredna. Verjamem, da lahko z dolgoletnimi izkušnjami in znanjem ustvarjam dodano vrednost za podjetje, obenem te izkušnje prenašam na zaposlene. Posebej vesela sem, da sem to pomembno vlogo prevzela ravno v času velikih razvojnih priložnosti pristanišča."
Ampak menda so razlike med ženskim in moškim načinom vodenja. Ženske naj bi bile bolj odprte, manj na okopih ... V luškem sindikatu so ocenili, da so z vami razmeroma hitro našli dialog. Je to značilnost vašega vodenja?
"Morda res. Sem rada zelo odkrita in transparentna. Problemov ne maram reševati s konflikti. Ker iz tega nastane samo še večji problem. Vedno je treba ustvarjati dialog. Pri pogajanjih je moje vodilo vedno enako: nikoli ne zapreti vrat in iz konflikta ne pasti v še večji konflikt. In pri taki družbi, kot je Luka, je posebno pomembno, da res prevladuje korporacijski interes, interes dobrega gospodarja, tisto, kar je dobro za podjetje. Podjetje pa smo mi vsi: delničarji, stranke, dobavitelji in seveda zaposleni in okolje. Treba je iskati kompromis med vsemi, v dobro vseh. Vedno to ni mogoče, takrat pa se je treba pogajati, pogajati in še enkrat pogajati."
Je pa logistika, v prenesem smislu, moškega spola. Partnerji, s katerimi imate opravka, so večinoma moški.
"V skupini Luka je brez agencijskih delavcev skupaj približno 1950 zaposlenih, od tega nas je nekaj več kot 180 žensk. Torej 9,5 odstotka. Pri nas gre bolj za težja dela, zato je med zaposlenimi, razumljivo, več moških. Ampak to, da delam večinoma z moškimi, mi ne predstavlja nobene prepreke."
Se vam zdi, da so vaši kolegi kdaj morda preveč pokroviteljski?
"Ne. Vse odkar sem prišla v Luko, torej od julija leta 2022 pa doslej, ko vodim upravo, se mi ni niti enkrat zgodilo, da bi bil kdo preveč pokroviteljski ali bi začutila, da bi me podcenjeval. V ožjem timu vlada zelo visoko medsebojno spoštovanje."
Tudi avtomobilski terminal je zdaj pod žensko taktirko, mar ne?
"Smo zelo veseli, da se je naši ožji ekipi pridružila kolegica Sara Morato. Ima veliko izkušenj, vrsto let je delala v komerciali v okviru avtomobilskega terminala. S številnimi stiki s strankami in poznavanjem logistike lahko nedvomno pripomore k razvoju enega ključnih segmentov v Luki Koper. Gregor Belič, ki je do lani vodil avtomobilski terminal, jo je že nekaj časa vzgajal za svojo naslednico. Pa ne zato, ker bi vedel, da bo prišel v upravo, ampak zato, ker se zaveda, da je treba gojiti nasledstveno politiko."
Veliko uprav v Luki Koper v zadnjih letih ni dokončalo mandata, poslovile so se predčasno. Ali kdaj pomislite na to?
"Moj cilj je, da delam za dobro družbe. In mislim, da dokler delaš za dobro družbe, imaš popolnoma mirno vest. Razumem, da se okoli Luke spleta veliko interesov. Če bodo ti drugi interesi prevladali, bodo pač prevladali. V to sem se vdala. A dokler bom vodila upravo Luke, bom delala, kot mislim, da je prav."
So Luki škodile tako hitre menjave uprav?
"Seveda, vsakemu podjetju bi. Vsaka menjava je za družbo pretres in izguba fokusa, ki se pozna tako na poslovanju kot tudi v učinkovitosti in operativnosti procesov. Stabilnost je pomembna tudi v širšem družbenem in političnem okolju, saj omogoča dolgoročnejše načrtovanje aktivnosti in doslednost, ki je ključna za dosego zastavljenih ciljev."
To, da te odslovijo ali da se moraš posloviti, nekateri jemljejo kot madež na karieri.
"Moji predhodniki so imeli še lep del kariere pred sabo in so morda bili pod takim pritiskom. Jaz nisem. Tu sem zato, da svoje znanje lahko predam svojim kolegom in da delam v korist deležnikov družbe. Nimam drugega interesa."
Čez dve leti, ko bo vaša uprava zakorakala v drugo polovico mandata, bo zgrajen drugi tir. Bo Luka tedaj lahko izkoristila prednosti, ki jih bo prinesla zmogljivejša proga?
"V tem trenutku pospešujemo vse investicije, tako da bomo seveda pripravljeni."
A ni vse odvisno od vas ...
"Zagotovo ne. Veliko vlogo imajo globalna kriza, logistični tokovi, videli bomo, kako bo potekal železniški promet po centru Ljubljane ... Gre za več elementov, uprava Luke pa dela tako, da bo vse potrebno končano v rokih."
Drugi tir bo prepustnost železniške povezave med Divačo in Koprom močno povečal, ozko grlo pa je koprska tovorna železniška postaja. Kolikokrat ste na to opozorili direkcijo za infrastrukturo?
"Stalno jih opozarjamo na to, saj brez razširitve te postaje ne bomo mogli v celoti izkoristiti tako pristaniških zmogljivosti kot drugega tira. Tudi na serminsko in bertoško vpadnico že predolgo čakamo. No, zdaj se stvari premikajo in serminska vpadnica naj bi bila zgrajena do konca leta 2026, sledila ji bo še nadgradnja bertoške."
Leto 2026 bo očitno zelo pomembno: končan bo drugi tir, začela naj bi se gradnja vzporednega tira, konec leta bo zgrajena serminska vpadnica, vi pa ..."
"... tedaj bo še leto in pol do mojega rednega izteka mandata."
Morda bo tedaj končan kateri od sodnih postopkov, v katere je vpletena Luka. Veliko tožb je - proti nekdanji upravi, nadzornikom. So iztožljive?
"Uprava je vedno dolžna zavarovati interese družbe."
Ampak to stane.
"Se strinjam."
Koliko "zapravite" za odvetnike?
"Odvetniške storitve Luka Koper naroča glede na potrebe, ki se izkazujejo pri njenem poslovanju. Pogodbenih razmerij z zunanjimi partnerji in obveznosti, ki iz tega izhajajo, ni dolžna javno razkrivati."
Se daje na tehtnico, ali se splača nadaljevati tožbo ali ne?
"Vedno znova se to tehta. Tožbe se že razmeroma dolgo razpletajo in naj bi, upajmo, epilog doživele v kratkem. Stroški so bili na začetku višji, kot so zdaj. Čakamo na odločitve sodišč, drugega ne morem reči."
A poravnava, denimo, v primeru odškodninske tožbe proti nekdanjim nadzornikom sploh pride v poštev?
"Ne."
Iztožen znesek je ogromen, 16 milijonov evrov. Nekdanji nadzorniki nimajo toliko premoženja, nekateri so v osebnem stečaju. Koliko od tega zneska vrtoglave odškodnine ste dobili z izvršbami na premoženju nekdanjih nadzornikov?
"Tega ne morem povedati."
Kako pa je s tožbami nekdanjih delavcev pri IPS? Koliko ste jih morali zaposliti?
"Skupaj so ti delavci vložili 47 tožb. Na delo smo jih pozvali devet, od tega smo štiri zaposlili, trije so to možnost zavrnili, za druge postopki še potekajo. Kar zadeva spore z delavci pri nekdanjih IPS: do zdaj ni bilo niti v eni zadevi pravnomočno odločeno v celoti. To pomeni, da bo sodišče moralo v delih tožbenih zahtevkov - gre za plačilo razlik v plačah - še odločati. Zaradi tega je v tem trenutku nemogoče govoriti o stroških v okviru sodnih postopkov."
Napovedali ste, da bo koprsko pristanišče zeleno, pametno, samooskrbno z elektriko, prijazno do okolja in krajanov ... Do katerega od teh ciljev ste še najbolj oddaljeni?
"Rekla bi, da do pametnega pristanišča. Okoljski standardi so za nas zelo pomembni, prizadevamo si, da jih dosegamo v čim večji meri. To v prvi vrsti velja v odnosu do ljudi. Že kupujemo luško mehanizacijo, ki nima več dizelskega pogona, ampak električnega in ne povzroča toliko hrupa. Smo pa veliko aktivnosti na tem področju naredili že v preteklosti. Z vidika zelenega prehoda smo v nekaterih segmentih primer dobre praske, a je pred nami še dolga pot."
Prav zdaj testirate prvi vlačilec na elektriko. Kako se je obnesel?
"Zelo dobro, kupili jih bomo."
Kdaj se bodo ladje v pristanišču priklapljale na elektriko ter tako Koprčane in Ankarančane odrešile hrupa?
"Do leta 2030 naj bi se potniške in kontejnerske ladje v pristaniščih priklapljale na elektriko. To pomeni, da bo tudi v koprskem pristanišču omejen hrup ladijskih generatorjev, manjši bodo tudi ogljični odtisi ladij. Vzpostavitev električnega napajanja ladij z obale bo velik izziv. Prvi korak bo gradnja novega 110-kilovoltnega daljnovoda ali kablovoda iz Dekanov do transformatorske postaje na obrobju pristanišča, pri čemer smo se že povezali z družbo Eles. Zatem bomo od Sermina do potniškega in do kontejnerskega terminala uredili razvod. Gre za ogromno investicijo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
