Ključni dejavnik v družbi znanja so ljudje

Za nami je pestro obdobje. V začetku leta je bilo videti, da smo se kot družba bolj ali manj uspešno izvili iz primeža epidemije covida-19, gospodarstvo je ob podpori obsežnih vladnih ukrepov dobilo nov zagon in to je tudi posameznike navdalo z optimizmom. Rast BDP v letu 2021 je presegla pričakovanja, ki jih je UMAR objavil v jesenski napovedi in tudi v oceni iz decembra 2021.

Nato je februarja udarila v svet novica o vojaški agresiji Rusije na Ukrajino. Gospodarska rast se je upočasnila, napovedi mednarodnih institucij za letošnje leto so se izrazito poslabšale. V strahu pred podražitvami ali celo pomanjkanjem nekaterih dobrin se je domače povpraševanje sprva povečalo. Toda rast cen energentov in drugih surovin ter težave v dobavnih verigah so pognale inflacijo v višave.

Dogajanje doma, v regiji in v Evropi nam je dalo jasno vedeti, da moramo pospešeno spremeniti način razmišljanja in delovanja. Ustaljeni poslovni modeli, odvisnost od fosilnih goriv, ne nazadnje vsakdanje navade posameznikov so izzivi, ki terjajo premislek in ukrepanje. Če želimo doseči spremembe, pa seveda ne moremo delovati na način, ki smo ga navajeni. Brezogljične družbe ne moremo pričakovati brez uvedbe tehnologij, ki ne temeljijo na uporabi fosilnih goriv. In če je razvoj teh tehnologij visoko na seznamu prioritet v družbi znanja, moramo na enako visoko mesto postaviti tudi njihovo implementacijo.

V družbi znanja seveda ne moremo in ne smemo pozabiti tudi na ključni dejavnik za razvoj, prenos in uporabo tega znanja, kompetenc in medsebojnih odnosov. Ta ključni dejavnik so in ostajajo – ljudje. Zaposleni, stranke, poslovni partnerji in tudi družinski člani so navsezadnje smisel obstoja vsakega podjetja in cilj njegove dejavnosti. Zato podjetja, ki razmišljajo strateško in vlagajo dolgoročno, poleg finančnih tokov in učinkovite rabe surovin kot pomemben resurs za trajno rast obravnavajo tudi odnos do zaposlenih in drugih sodelavcev.

Podjetja, ki so v tem iskanju ravnovesja uspešna, je treba identificirati in jih postaviti za zgled. Pri Večeru smo si zadali cilj, da kot osrednji medij v Podravju še bolj pozorno spremljamo dejavnosti gospodarskih družb na tem območju. Podravje kot stična točka različnih kultur na presečišču alpskega, panonskega in dinarskega sveta mora izkoristiti prednosti, ki mu jih ponuja njegova pozicija. Časnik Večer pa mu s svojim zaledjem in kompetencami ponuja platformo, na kateri se lahko razvijajo ideje in uresničujejo vizije.

Zato smo se že pred leti pri Večeru odločili, da s pomočjo Štajerske gospodarske zbornice najuspešnejša podjetja Podravja ne le poiščemo, temveč tudi nagradimo. S tem damo priznanje tako njihovi finančni uspešnosti kot tudi njihovi inovativnosti, skrbi za zaposlene in za okolje v najširšem pomenu. Obenem se jim želimo z nagrado zahvaliti za trud in spodbuditi njihova nadaljnja prizadevanja. Ker eno od nagrad podelimo po izboru naših bralcev, se na tem mestu tudi njim zahvaljujem za prispevek k našim skupnim prizadevanjem. Le povezani bomo v Podravju še boljši in uspešnejši.