(KOMENTAR) Nerazumevanje in mrak na očeh samostojnih podjetnikov

Darja Kocbek Darja Kocbek
15.03.2024 05:41
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Samostojni podjetniki so poleg študentskega dela v zadnjih 20 letih ena glavnih rešitev, ki jih delodajalci uporabljajo  za zniževanje stroškov za zaposlene.
Jure Bauman

Samostojnim podjetnikom je padel mrak na oči, ko so ugotovili, za koliko se jim je letos povečal znesek, ki ga morajo vsak mesec nakazati za prispevke za socialno varnost. Da bodo za plačilo računov in druge življenjske stroške imeli na voljo enak znesek kot lani, bodo morali bodisi z dodatnim delom ali podražitvijo svojih storitev in blaga zaslužiti 45 evrov več. To je veliko lažje reči kot narediti.

Dodatno delo bi že dobili, a večina jih že zdaj dela bistveno več, kot bi za ohranitev zdravja in kakovostno življenje smeli. Mnogi si že zdaj  dopusta in bolniškega staleža niso mogli privoščiti, ker bi bil izpad prihodka prevelik. Na dvig tarif in cen izdelkov pa tudi ne morejo preveč računati. Tisti, ki delajo kot podizvajalci, vedo, da se naročniki na vse načine izogibajo uskladitvam tarif in cen vsaj z inflacijo. Tisti samostojni podjetniki, ki svoje izdelke in storitve prodajajo neposredno končnim porabnikom na trgu, za podražitve ob zniževanju splošnega življenjskega standarda zaradi inflacije in visokih položnic za dvig cen prav tako nimajo veliko manevrskega prostora, če želijo prodati dovolj za preživetje.

Mnogi samostojni podjetniki svojo dejavnost opravljajo v najetih prostorih. Lastniki teh prostorov najemnino pogosto vidijo kot vir zaslužka, zato jo sproti dvigujejo. Zaradi dviga prispevkov za socialno varnost se tem uskladitvam zagotovo ne bodo odpovedali. Število tistih samostojnih podjetnikov, ki komajda zaslužijo dovolj za plačilo prispevkov in nujnih življenjskih stroškov, se bo tako letos po vsej verjetnosti povečalo. To velja predvsem za samostojne podjetnike, ki to niso prostovoljno, ampak so v to prisiljeni, če želijo delati, ne glede na tarnanje delodajalcev, da jim primanjkuje ustrezno izobraženih in usposobljenih ljudi. Samostojni podjetniki so z uvedbo tako imenovanih novih oblik dela poleg študentskega dela v zadnjih 20 letih namreč ena glavnih rešitev, ki jih delodajalci uporabljajo  za zniževanje stroškov za zaposlene.  Pri novih oblikah dela socialna varnost ni pomembna, pomembni so zgolj najnižji mogoči stroški in čim večji dobički za delničarje.

Ob dvigu minimalnega zneska za prispevke za socialno varnost letos samostojne podjetnike čaka še uvedba plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo. Kje bodo vzeli, da ga bodo lahko plačevali, večina še ne ve. Gospodarske razmere v državi se do takrat gotovo ne bodo bistveno izboljšale, da bi si lahko obetali dodatne prihodke. Cene v trgovinah in zneski na položnicah ne bodo nehali rasti. Ta prispevek bo tako drug letošnji rez  v družinske proračune samostojnih podjetnikov.

Dokaz za to, da jih pristojni vidijo predvsem kot ljudi, ki dobro služijo, je tudi določba v lani sprejeti noveli zakona o dohodnini, ki obdavčitev samostojnih podjetnikov, ki delajo za skrajšan delovni čas zaradi nege otroka, izenačuje z obdavčitvijo popoldanskih samostojnih podjetnikov. Ni jim očitno jasno ali nočejo vedeti, da je prvim dejavnost samostojnega podjetnika edini vir prihodka, drugim pa ob spodobni plači, večinoma za delo v javnem sektorju, dodaten zaslužek.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta