(KOMENTAR) Razpotja in odločitve

Slediti svojim željam. Temu, kar jih veseli, osrečuje, predvsem pa to združiti z realnostjo, s svojimi spretnostmi, lastnostmi, ki jih imajo. To je nekakšna splošna popotnica mladim, ko se odločajo o svoji karierni poti. In podpora staršev pri tem je ključna. V času vpisov na srednje šole in študij letošnjih generacij, ki zaključujeta bodisi osnovno bodisi srednjo šolo, je znova čas za razmislek. Ne le za to, kam se vpisati, katero usmeritev izbrati. Ne le za izobrazbo, pravzaprav - za življenje. In je znova spoznanje, da se morajo mladi o tem odločati zelo zgodaj v življenju.

Nerealne predstave, tudi o poklicih, za katere se že izobražujejo, so del realnosti - in verjetno je iluzorno pričakovati, da bi se bilo temu mogoče izogniti. Je pa mladim vendarle mogoče pomagati; se z njimi pogovarjati, jim širiti obzorja, odstirati nove razmisleke, da bi jih usmerili na pot, ki jo bo tlakovalo zadovoljstvo. Čeprav zagotovila seveda ni. A na koncu je doseganje zadovoljstva tudi v naravi posameznika.

Zanimivo je, da veliko mladih danes kot svojo vrednoto omenja denar, vlečejo jih na videz enostavni zaslužki v svetu kriptovalut. A po drugi strani mlade generacije, ki so danes že na trgu dela, pred denarjem na vrh seznama vrednot postavljajo ugodno ravnovesje med delom in življenjem, pri čemer zaslužek ni v ospredju. Kar je morda le še eden v vrsti dokazov, da se generacije spreminjajo vedno hitreje.

Kar med vrednotami, ki jih prinašajo na trg dela, morda skrbi še bolj, je opažanje, da so današnji mladi bolj individualisti. Kot pravi naša sogovornica, karierna svetovalka Sabina Zupan, je pri mladih še pred leti videla povezovanje, sodelovanje, sledenje skupnemu cilju, danes pa vidi predvsem več individualizma. Še več - da so mladi pripravljeni svoja znanja deliti, a, pozor, v zameno za kaj, včasih tudi za denar!? Kaj torej vse to pomeni za trg, kjer pregovorno do uspeha vodi le sodelovanje; ne le na ravni posameznika, tudi na ravni podjetij, industrij ...?

Morda pa je rešitev ali vsaj del nje dejstvo, da naj bi v prihodnosti kar 85 odstotkov zaposlenih opravljalo delo, ki danes sploh še ne obstaja. Če omenim le terapevta rastlin, razvijalca izkušenj v navidezni resničnosti ali turističnega vodnika v vesolje, postane sprva nepredstavljiva podoba veliko bolj realna. A nek skupni imenovalec je vendarle mogoče najti - v prihodnje bodo vedno bolj iskani strokovnjaki za umetno inteligenco in trajnostni razvoj. Iz poročila Svetovnega gospodarskega foruma o prihodnosti delovnih mest za leto 2023 izhaja ocena delodajalcev, da bo v naslednjih petih letih zastarelo 44 odstotkov današnjih veščin zaposlenih. Povedano drugače - do leta 2027 bomo ljudje potrebovali le še 56 odstotkov osnovnih veščin, ki jih uporabljamo zdaj.

Jasna je tudi usmeritev v digitalizacijo; kar devet od desetih delovnih mest naj bi v prihodnosti zahtevalo digitalne veščine, so pred časom še ocenili v Svetovnem gospodarskem forumu. Hkrati pa so opozorili, da danes kar 44 odstotkov Evropejcev med 16. in 74. letom starosti nima niti osnovnih digitalnih sposobnosti. Povpraševanje po zaposlenih na področju umetne inteligence in strojnega učenja naj bi se v naslednjih petih letih povečalo za okoli 40 odstotkov. Po nekaterih napovedih bodo v naslednjih desetih letih tehnologije avtomatizacije in umetne inteligence vplivale na približno 1,2 milijarde zaposlenih po vsem svetu, kar je približno 50 odstotkov svetovnega gospodarstva.

Nekaj je torej gotovo - pred razpotji in odločitvami niso le mladi, ki izbirajo svojo pot znanja in kasneje vstopajo na trg dela, pač pa tudi zaposleni, ki trg dela že predstavljajo.