Poletni dopusti so že na nami, nekateri zaposleni pa še niso dobili letošnjega regresa za letni dopust. Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da je bilo letos do zdaj ugotovljenih več kršitev pri izplačilu regresa kot v celem letu lani. Skupno 2768, v preteklem letu pa 2603. A ob tem je treba dodati, da so med ugotovljenimi kršitvami tudi nekatere stare, saj jih inšpektorji lahko preverjajo za več let nazaj.
Katere so najpogostejše kršitve
V kar 1750 primerih regres ni bil izplačan v zakonskem roku, torej do 1. julija. Nepravilnosti so ugotovili tudi pri tistih, ki so regres izplačali, vendar nižji znesek, kot je bil določen (220 kršitev). Ta mora biti namreč izplačan vsaj v višini bruto minimalne plače, ki je določena za tekoče leto, ker regres za letni dopust že dve leti ni obdavčen. Letos torej ta znesek znaša 1024 evrov. Seveda pa lahko delodajalec, in tudi taki so, zaposlenim izplača višji regres. Med kar pogostimi kršitvami pri izplačilu regresa letos so tudi nepravilnosti pri višini izplačila sorazmernega dela regresa. Inšpektorji so jih odkrili v 487 primerih pri tistih, ki niso zaposleni celo leto, in v 17 primerih pri zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas.
Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, ima namreč pravico le do sorazmernega dela dopusta in posledično sorazmernega dela regresa. Delodajalec mora delavcu, s katerim je sklenil delovno razmerje v prvi polovici leta, sorazmeren del regresa plačati do 1. julija, preostali del pa do konca tekočega koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja. Roka za plačilo regresa v primeru, da se delavec zaposli po 1. juliju, pa zakon ne določa, izoblikovala se je zgolj sodna praksa, da je treba regres izplačati do konca tekočega koledarskega leta.
Regres za letni dopust mora torej za večino zaposlenih biti izplačan do 1. julija. Določeno je tudi, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko v primeru delodajalčeve nelikvidnosti določi poznejši rok izplačila, a na vsak način do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Med letos ugotovljenimi kršitvami iz preteklih let je tako tudi 294 takih, ko regres ni bil izplačan do 1. novembra. Glede izplačila regresa "na obroke" pa na inšpektoratu pojasnjujejo, da zakon o delovnih razmerjih tega ne prepoveduje, a delodajalca vseeno zavezuje, da mora biti celoten regres izplačan do zakonskega roka. Sicer pa poudarjajo, da pravica do regresa delavcu pripada tako kot plača po zakonu o delovnih razmerjih. Če ima delavec pravico do dopusta, ima vedno pravico tudi do regresa. Regres mora biti izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače.
Kaj lahko naredi oškodovani
Kaj torej lahko naredijo zaposleni, ki jim delodajalec letos ali v zadnjih petih letih sploh ni izplačal regresa ali pa nižji znesek, kot bi ga morali dobiti?
"V prvem koraku je verjetno smiselno, da delavec pri delodajalcu preveri, zakaj regres ni izplačan. Če ne dobi ustreznega odgovora oziroma regres ni izplačan, pomeni, da delodajalec krši določbe zakona o delovnih razmerjih. Zaposleni lahko kršitev prijavijo inšpektoratu za delo, v prijavi morajo biti konkretni podatki o domnevnih kršitvah in natančni podatki o delodajalcu. Vendar naj poudarim, da lahko inšpektor za delo delodajalca le kaznuje oziroma sankcionira za že storjene prekrške, ne more pa izterjati neizplačanih denarnih terjatev. Delavec lahko denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja le neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, vse terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih. Ravno tako lahko delavec v primeru, da delodajalec s plačilom regresa zamudi, v sodnem postopku uveljavlja zakonite zamudne obresti od dneva zamude. Glede na navedeno inšpektorji torej ne morejo odrediti izplačila regresa in/ali drugih denarnih prejemkov, ker bi s tem posegli v sodno pristojnost. Praksa sicer kaže, da delodajalci po obisku inšpektorja regres v večini primerov tudi izplačajo," svetuje Jadranko Grlić, glavni inšpektor.
Predpisane kazni za delodajalce so visoke, lahko tudi več tisoč evrov. Inšpektorji lahko delodajalca, ki ni izplačal regresa, kaznuje z globo od 3000 do 20.000 evrov. "
Najprej preverite pri delodajalcu, zakaj vam ni izplačal regresa - letos bi morali dobiti najmanj 1024 evrov.
Če vam ga tudi po opozorilu niso izplačali, pošljite prijavo na inšpektorat za delo.
Inšpektorji lahko delodajalcu izrečejo kazen od 3000 do 20.000 evrov.
Za izplačilo regresa pa boste morali vložiti tožbo na delovnem sodišču.
Pet let imate čas, da izterjate neizplačan regres.
Ne kaznuje se vedno in takoj z denarno kaznijo. Inšpektor mora namreč upoštevati tudi težo kršitve in ukrepati tako, da je za kršitelja ugodneje, če s tem doseže izpolnitev zakonskega predpisa. Tako sme izreči zgolj opomin tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo," pojasni Grlić. In doda: "Na inšpektoratu opravljamo tudi redne in usmerjene nadzore izplačila regresa. S tem delodajalcem in delavcem jasno sporočamo, da je pravica do regresa za letni dopust neodtujljiva pravica, povezana z izrabo letnega dopusta, ki je namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti zaposlenih."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
