Vse višje obrestne mere za posojila povzročajo, da postajajo komitenti vse bolj previdni pri najemanju (novih) kreditov.
Deponenti v slovenskih bankah postajajo vse bolj nejevoljni, ker na svoje depozite praktično ne prejemajo obresti. Kakšna desetinka odstotka obresti se jim sicer nateče pri bolj dolgoročnejših vezavah, a vendarle je v slovenskih bankah kar 84 odstotkov vseh depozitov na dejansko neobrestovanih vpoglednih vlogah oziroma na bančnih transakcijskih računih, medtem ko je v državah z evrom v povprečju 60 odstotkov tovrstnih depozitnih vlog. Kakšna od tujih bank, UniCredit, Sparkasse in BKS, se recimo že trudi in ponuja tudi po dva ali tri odstotke letnih obresti, vendar v glavnem takšno obrestovanje vežejo na nove komitente in prenos transakcijskega računa k njim, medtem ko dosedanjim komitentom ponujajo nižje obresti. Po drugi strani so banke kaj hitro začele dvigovati (posojilne) obrestne mere, kar bančne komitente dodatno jezi.