Podeželski turizem je hit, a za vse denarja ne bo

Zaključil se je že drugi javni razpis za podporo vzpostavitvi in razvoju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji. Gre za podukrep 6.4 Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, ki ga je razpisalo kmetijsko ministrstvo. Interes je zelo velik. Oddanih je bilo kar 296 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za 35,77 milijona evrov sredstev, kar presega razpisanih 15 milijonov. To pomeni, da bo treba zavrniti več kot polovico vlog.

Do podpore so upravičeni nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Od skupno 15 milijonov evrov razpisanih nepovratnih sredstev jih je deset milijonov namenjenih za nosilce dopolnilnih dejavnosti in pet milijonov za samostojne podjetnike posameznike, zavode, zadruge in gospodarske družbe.

Za trgovino, storitve, dodano vrednost lesu ...

Podpora je namenjena različnim dejavnostim trgovine, storitev, dodane vrednosti lesu, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje in turizmu. Zlasti za turistično ponudbo je največ zanimanja. Že v prvem razpisu, ki je bil objavljen lani, je bilo pri sklopu A za nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji več kot tri četrtine vlog povezanih s turistično dejavnostjo na kmetiji, druge dejavnosti pa so predvsem povezane s predelavo in obdelavo lesa oziroma dejavnostjo proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Pri sklopu B, ki je namenjen samostojnim podjetnikom, gospodarskim družbam, zavodom in zadrugam, je bil delež vlog, povezanih z dejavnostjo turizma in gostinstva, nekaj nad 40 odstotki.

Za turizem se odloča vse več kmetij

Da je zanimanja za razvoj turizma na kmetiji iz leta v leto več, opažajo tudi kmetijski svetovalci, ki zelo pozdravljajo razpise za sofinanciranje takih projektov. "Potrebe po tej dejavnosti so velike. Slovenske kmetije so večinoma majhne. Sicer se je površina v zadnjih letih nekoliko povečala, a še vedno je naša povprečna kmetija velika 7,1 hektarja. Da bi take kmetije lahko funkcionirale, bile finančno vzdržne in bi morda celo povečale število zaposlenih, morajo najti nove dejavnosti. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so tako odlična rešitev. V kombinaciji s turizmom pa še toliko bolj," pravi vodja javne službe kmetijskega svetovanja pri mariborskem kmetijskem zavodu Simona Hauptman. "Kmetijska pridelava ostaja glavna dejavnost na kmetijah, zraven se razvijajo še druge dejavnosti in prav v turizmu opažamo velike premike," še doda.

Da je turističnih kmetij iz leta v leto več, priča tudi statistika. Po podatkih združenja turističnih kmetij imamo v Sloveniji že 1074 kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom, od tega jih 479 ponuja nastanitve. "Tudi na širšem območju Maribora se pozna trend rasti ponudbe. Zdaj je pri nas registriranih že 41 kmetij z nastanitvijo, leta 2016 pa jih je bilo le 18," opaža Hauptmanova.

Kmetija, ki se je na lanskem prvem razpisu 6.4 odločila, da svojo dejavnost razširi tudi na turizem, je vinogradniška kmetija Glavinič iz Miklavža pri Ormožu. "V tradicionalni kmetijski dejavnosti brez dodane vrednosti ne vidim prihodnosti. Mi smo se tako najprej odločili vpeljati ekološko pridelavo, nato smo začeli gojiti še aronijo, zdaj pa gradimo nastanitvene enote," je dejal lastnik Marko Glavinič, ki bo predvidoma do pomladi odprl pet glamping hišic. "Treba je iskati rešitve za ekonomsko vzdržnost. Turizem je ena od možnosti in razpis, ki omogoča sofinanciranje, je ključen. Brez teh sredstev to ne bi bilo mogoče," nadaljuje.

Primarna pridelava ostaja glavna dejavnost

Pa gradnja apartmajev, bazenov in savn res sodi h kmetijstvu? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je zagotovo primarna proizvodnja osnova vseh spodbud in da je večino denarja treba usmeriti tja, a je tudi razvoj podeželja ena od ključnih zavez kmetijske politike. "Glavna dikcija kmetijske politike je kohezija na podeželju. Pri nas sicer ni tako velikih razlik med urbanim in ruralnim kot v nekaterih drugih državah, a vseeno to zajema razvoj podeželja v širšem smislu. Taki projekti in ambicije sami po sebi niso nenavadni, težava, ki pri nas nastane, je evalvacija. Ta je pogosto površinska, birokratska in ne vsebinska. To je težava vseh razvojnih politik pri nas in zato kdaj nastanejo kakšni ekscesi. Tudi tokrat se bodo zagotovo zgodili primeri, ko bodo financirane stvari, ki nimajo zveze z razvojem podeželja," razmišlja Kuhar, Sicer pa tak razpis pozdravlja, saj vsakršen razvoj podeželja s sabo prinese tudi več primarne proizvodnje, predelave, zato na podeželju ostane več ljudi.