Potniški terminal na brniškem letališču, nova stavba zavarovalnice v Mariboru ... GIC Gradnje zrasle v enega največjih gradbincev

Uspešno slatinsko družinsko podjetje GIC Gradnje je direktor Ivan Cajzek ustanovil pred 32 leti. Danes 58-letnemu Cajzku se je v vodstvu podjetja pridružil 33-letni sin Rok Cajzek, doktor gradbenih znanosti, ki je v podjetju zaposlen sedem let, zadnja leta kot pomočnik direktorja in prokurist. Ivan Cajzek pravi, da so se izkušnje starejše generacije ter zagnanost in usmerjenost v nove tehnologije mlajše generacije izkazale za zmagovito kombinacijo. Skupino sestavlja enajst podjetij z okrog 150 zaposlenimi, še 300 do 500 ljudi zanje po potrebi dela prek njihovih podizvajalcev. Specializirani so za visoke gradnje, imajo pa še podjetja, ki se ukvarjajo s kamnolomi, betonarnami, betonskimi izdelki, projektiranjem, tudi s trgovino (imajo franšizo za Merkurjev trgovski center v Rogaški Slatini), podjetje za visoke gradnje imajo na Hrvaškem.

Prvi mož GIC Gradenj prizna, da je zahtevno obdobje glede kadrov, saj je dela v gradbenem sektorju trenutno veliko, ob tem je slabost, da se je slovensko gradbeništvo desetletje in več sistematično uničevalo, tudi v javnosti ni bilo nič dobrega slišati, četudi vsi gradbeniki ne delujemo kot tajkuni ali z aneksi, pove. A kadre se dobi, če z njimi delaš dolgoročno in sistematično, če z njimi sodeluješ, tudi s štipendijami, od osnovne šole naprej. Najbolj primanjkuje poklicnih kadrov, kot so zidarji, železokrivci in tesarji, ki v Sloveniji praktično ni, zato si pomagajo z delovno silo iz drugih nekdanjih držav Jugoslavije, prizna Ivan Cajzek. Za vojno med Rusijo in Ukrajino pa doda, da bo imela posledice tudi za gradbeno panogo, saj je pričakovati dražje surovine in materiale, kot so črna metalurgija, jeklo, pločevina, armature, plastika, cement, kar pomeni nadaljevanje njihovih podražitev iz lanskega leta. "Za že sklenjene pogodbe, četudi se določene projekte izvaja po leto ali dve, ne moremo dvigovati cen, razen če res dokažemo nad desetodstotne podražitve. Pri novih pogodbah pa se to lažje upošteva, čeprav je konkurenca velika in se pri nas še vedno preveč gleda zgolj na ceno, ko se izbira izvajalca del," aktualne razmere opiše Cajzek.

Brez dobička ni razvoja

Lani, še pred začetkom slovenskega predsedovanja Svetu EU, so pravočasno zaključili 17 milijonov evrov vredno gradnjo novega potniškega terminala na ljubljanskem letališču. Trenutno gradijo vrednostno podoben projekt, namreč novo poslovno stavbo Zavarovalnice Sava v Mariboru, ob Mercatorjevem hipermarketu na Taboru. Pri plačilu za gradnjo nove stavbe so vzeli v zakup staro stavbo v Cankarjevi ulici v Mariboru, velikosti 8000 kvadratnih metrov, ki pa je (bila) energetsko neučinkovita. Vendar te stavbe in projekta ne bodo razvijali oni, niti še ne vedo, ali jo bodo sploh obnavljali, tako tudi ne vedo, ali bodo tam še naprej poslovne ali stanovanjske nepremičnine, so pa v skladu s pogodbo zavezani k molčečnosti, zato podrobnosti ne morejo razkrivati. Za približno 20 milijonov evrov so lani zgradili tudi garažno hišo v koprskem pristanišču.

GIC Gradnje poslujejo uspešno. Lani so imeli 60 milijonov evrov prihodkov, letos jih načrtujejo 80 milijonov evrov. Ob tem so lani imeli štiri milijone evrov dobička, kar pa je manj od načrtov. "Če ni dobička, ni razvoja podjetja, kar velja za vsako panogo. V gradbeni dejavnosti so prenizke amortizacije, s čimer se oprema in stroji ne posodabljajo dovolj hitro, s tem pa upada konkurenčnost. Dokler bomo v slovenskem gradbeništvu delali z nizko profitno maržo, nas bodo podjetja v soseščini iz te branže prehitevala," je prepričan sogovornik. V njihovem podjetju izvajajo nekatere stanovanjske projekte (Rogaška Slatina, Podčetrtek, Ljubljana) kot investitorji, še več (tudi Studenški razgledi v Mariboru) pa za druge investitorje. "Trenutno so razmere na področju stanovanjske gradnje ugodne, ker se na vseh lokacijah praktično vsa stanovanja prodajo. Ker pa je vsak dan zgrajenih več novih stanovanj, se na določenih območjih, kot sta Ljubljana in Obala, začenja poznati rahla pregretost trga," ugotavlja Ivan Cajzek.

Lon portfeljska naložba, kot je bil Sončni dom

Trgovski center Merkur v Rogaški Slatini imajo kot franšizo od leta 1997. S takšno obliko sodelovanja so vstopili v maloprodajo in razpršili tveganje. Trgovina služi maloprodaji, resursom skladiščenja in njihovi osnovni dejavnosti. Imajo še tri betonarne, proizvodnjo betonskih izdelkov, podjetje za prevoz betona, kamnolome, tudi podjetje za specializirano gradnjo - kot so mostovi, kanalizacijska omrežja in drugi infrastrukturni projekti. Na Hrvaškem imajo podjetje za visoke gradnje, ki letno dosega šest milijonov evrov prihodkov. Bili so v resnih pogovorih za večinsko lastništvo Cestnega podjetja Ptuj, a se je prejšnji lastnik odločil za prodajo podjetju Mineral in tako tam ostajajo s 30 odstotki lastništva.

Že nekaj časa so med največjimi lastniki banke Lon, kjer so 11,6-odstotni lastniki in sodelujejo pri trenutni petmilijonski dokapitalizaciji banke, saj imajo dovoljenje BS za povečanje lastništva do 20 odstotkov. To je zanje, pravi Ivan Cajzek, portfeljska naložba, banka pa naj bi po treh letih letos znova poslovala z dobičkom. "To je za nas finančna naložba, kakor je bil dom upokojencev Sončni dom v Mariboru, ki smo ga po dobrem desetletju lastništva pred nekaj leti skupaj z drugimi lastniki prodali strateškemu lastniku Senecuri," pove Cajzek in doda, da so med desetimi največjimi gradbenimi podjetji v Sloveniji in ob murskosoboškem Pomgradu največji v severovzhodnem delu Slovenije.