Življenjske dobrine postajajo vse dražje, zato so na Statističnem uradu Slovenije (SURS) preverili letne rasti cen nekaterih življenjskih potrebščin. Kaj kažejo podatki?
Zelenjava se je v Sloveniji podražila za 19,8 odstotka, medtem ko se je na Hrvaškem za 26 odstotkov. Sadje se je pri nas podražilo za 12 odstotkov, na Hrvaškem pa za 17,4 odstotka. Sladoled in podobni izdelki so se pri nas podražili za 11,4 odsotka, pri naših južnih sosedih pa kar za 29,8 odstotka. Ponudba v gostinskih lokalih je pri nas dražja za 10,5 odstotka, na Hrvaškem za 15,2 odstotka. In pivo? To se je pri nas podražilo za 7,9 odstotka, na Hrvaškem pa za 12,9 odstotka. In nazadnje še nastanitvene storitve - te so se v Sloveniji podražile za 3,8 odstotka, na Hrvaškem pa za 24,3 odstotka.
Kot kaže, so na Hrvaškem cene zrastle bistveno bolj kot pri nas, pri tem pa velja omeniti tudi mesečno plačo v obeh državah. Povprečna mesečna izplačana neto plača na Hrvaškem za letošnji maj je znašala 1.133 evra. Povprečna mesečna neto plača v Sloveniji je 1.434,45 evra.
Ali so se zaradi višjih cen spremenile nakupne navade?
V Mercatorju priznavajo, da so se določene vrste izdelkov nekaterih dobaviteljev podražile, kolikor so dobavitelji že lani in letos v začetku leta spremenili nabavne cene. "Cene sadja in zelenjave pa so izrazito sezonske in se stalno spreminjajo glede na ponudbo in povpraševanje. Mercator tudi v sodelovanju z nekaterimi dobavitelji, predvsem pa z lastnimi aktivnostmi, ohranja maloprodajne cene v svojih trgovinah konkurenčne. Navsezadnje je bila ob prejšnjem popisu Mercatorjeva košarica izdelkov za gospodinjstvo z osnovnega in razširjenega seznama najcenejša, nazadnje pa druga najcenejša."
Glede vrednosti in frekvence nakupov in nakupnih navad v primerjavi z enakim obdobjem lani ne opažajo bistvenih sprememb, sicer pa potrošniki že dlje časa kupujejo preudarno, sledijo akcijam in radi izkoristijo vrsto ugodnosti, ki jim jih v Mercatorju ponujajo vsak teden, saj tako še dodatno prihranijo.
Kupci pri nakupovanju bolj pragmatični
Kako pa je v Lidlu? Kot so povedali za Večer, so cene na trgu že dlje časa dinamične, čemur se v Lidlu Slovenija sproti prilagajajo. "Ob tem vseskozi sledimo zavezi, da svojim kupcem ponujamo izdelke izvrstne kakovosti po čim bolj ugodni ceni. To dokazuje tudi dejstvo, da je pri primerjanju cen vlade košarica Lidla Slovenija vseskozi med najcenejšimi."
Opažajo, da so kupci pri nakupovanju bolj pragmatični, predvsem pa tudi trajnostni in ozaveščeni ter da si za svoj denar želijo največ.
V Hoferju pravijo, da prodajne cene v najmanjši možni meri zvišujejo samo takrat, ko to ni poslovno vzdržno. Cene izdelkov načeloma spreminjajo iz dveh razlogov: če se spremenijo cene pri konkurenci, jih prilagodijo tudi oni in če se občutno spremeni nabavna cena. "Ker do teh sprememb v zadnjem obdobju prihaja pogosteje kot prej, tudi cene spreminjamo večkrat kot prej."
Na oblikovanje prodajnih cen poleg nabavne cene vplivajo številni dejavniki - med drugim tudi logistični stroški, drugi stroški poslovanja, proizvodni stroški in stroški delovne sile, pa tudi splošno stanje na trgu, čemur se prilagajajo, pri oblikovanju prodajnih cen pa skrbijo, da so fer do kupcev in dobaviteljev.
Pri Hoferju večjih sprememb v nakupnih navadah kupcev niso zaznali, morda le nekoliko bolj načrtovano nakupujejo.
"Ves julij poskušamo doseči rezultate iz julija 2019"
Je pa predsednik Združenja hrvaških turističnih agencij Boris Žgomba v oddaji Novi dan na hrvaški N1 predstavil dozdajšnje uspehe turistične sezone pri južnih sosedih. Kot je pojasnil, so v julij vstopili z določenimi težavami, njegove besede povzema slovenski N1. "Ves julij poskušamo doseči rezultate iz julija 2019, vendar bo letošnji sedmi mesec slabši kot leta 2019," je dejal. Kljub slabšim rezultatom turistično leto po njegovih navedbah poteka po napovedih.
Kot eno od težav izpostavi odpovedi rezervacij, ki so bile značilne tudi v času koronavirusne krize. "Danes se to izkazuje kot oteževalna okoliščina, saj ima gost, ki opravi rezervacijo, pravico to tudi odpovedati brez posledic. Zato rezervira od 8 do 10 destinacij. Ker pa ne more obiskati vseh, nekatere rezervacije prekliče ali pa celo vse. Drugi dejavnik je vreme. Če je za Jadran napovedan dež, je verjetno, da bodo ljudje preložili ali odpovedali potovanje," besede Žgombe povzema N1.
Na Hrvaškem je bilo v tekočem letu po zadnjih podatkih realiziranih 10,5 milijona prihodov in 50,3 milijona prenočitev. V tekočem delu julija pa so imeli okoli 3,7 milijona prihodov in 23 milijonov nočitev, kar je na ravni lanskega julija, poroča hrvaška tiskovna agencija, ki jo še povzema N1. Kot izhaja iz poročila hrvaškega ministrstva za turizem, so v predkoronskem juliju, to je leta 2019, zabeležili 4,3 milijona prihodov in 25,5 milijona nočitev.