Nejc Strojnik
"Ko govorimo o uporabi umetne inteligence, zagotovo obstaja velika vrzel. Dosti je bilo že napisanega, povedanega na akademski ravni, v praksi pa se je bolj malo uporabljalo. Zaznali smo priložnost, da se specializiramo za to področje in strokovno znanje prenesemo v industrijo, gospodarstvo, zdravstvo, odvetništvo, javno upravo in še kam," pravi dr. Ambrož Stropnik, ki je že pred nekaj leti, med pisanjem doktorske disertacije na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko razvil prototip, ki omogoča digitalizacijo procesa varjenja in temelji na principih umetne inteligence. Trije podjetni Korošci – Primož Miheu, Boštjan Gorenšek in Ambrož Stropnik – so februarja letos ustanovili podjetje GoSMIT R&D, d.o.o., s sedežem v Slovenj Gradcu. Osredotočajo se predvsem na razvoj napredne programske opreme v povezavi z umetno inteligenco in kasnejšo njeno implementacijo v holograme.
Uporabna vrednost je neskončna
V zadnjih letih, razloži, je umetna inteligenca eskalirala. Na vseh področjih. "Nedavno predstavljeni ChatGPT, jezikovni bot, ki se z vami ne le pogovarja, ampak vam lahko napiše esej, govor, kaj sprogramira, je celotno populacijo soočil z realnostjo, da je umetna inteligenca tukaj. In da jo morajo podjetja na tak ali drugačen način uporabiti, sicer bodo korak za konkurenco." Ena od neštetih možnosti uporabe umetne inteligence v industriji je že omenjena tehnologija, ki digitalizira celoten proces varjenja. Poimenovali so jo Glutino.APP. "Ta zbira dokumentacijo o varjenju, A-teste osnovnih in dodajnih materialov, tukaj so še WPQR-dokumenti, ima bazo varilcev, ki imajo znanje o varjenju, potem so tukaj navodila varilcem, WPS-dokumenti, s pomočjo katerih varilec ve, kako pločevino zvariti." Platforma ima inicialno bazo znanja in med procesom varjenja pridobiva dodatne podatke, se sproti uči, njena predikcija, ki generira navodila, pa je tako dobra, da je pisana na kožo posameznemu varilcu. "Že v fazi varjenja opozarja, kje varilec dela napake, in predvideva vnaprej."
V novoustanovljenem podjetju so prepričani, da bodo pomembno dopolnitev umetne inteligence v ne tako oddaljeni prihodnosti predstavljali hologrami, ki jih želijo "pripeljati" zraven. "Hologrami zagotovo oplemenitijo delovanje umetne inteligence, njihova uporaba in uporabna vrednost sta neskončni," razloži sogovornik, ki kot zelo plastičen primer uporabe vidi paketomate dostavnih služb. "Ko bi prišli po paket, bi se pogovarjali s hologramom, ki bi bil obogaten s pogovornim botom. Ne le, da je super rešitev glede optimizacije podpore uporabniku, ampak razbremeni tudi podporno ekipo. Veliko dodano vrednost bi hologrami predstavljali tudi v muzejih, na Prevaljah denimo bi lahko v načrtovanem muzeju bralne značke poustvarili Leopolda Suhodolčana, ki bi se pogovarjal z obiskovalci. Avatar Leopolda Suhodolčana bi imel znanje iz vseh svojih knjig ter javno dostopnih gradiv."
Hologrami zagotovo oplemenitijo delovanje umetne inteligence, njihova uporaba in uporabna vrednost sta neskončni
S pomočjo dveh fakultet
O pilotnem hologramu se dogovarjajo s podjetjem iz Ljubljane, postavili pa bi ga pri izhodnih vratih v enem od zdravstvenih domov, kjer bi obiskovalce spraševal, kako so bili zadovoljni s storitvijo. "Tukaj je tudi obratna zgodba, hologram je lahko v čakalnici in te, preden greš v ordinacijo, vpraša o simptomih, kar pomeni, da bi zdravnik, ko bi tak pacient prišel do njega, že imel vse pred sabo, umetna inteligenca pa bi mu lahko osvetlila še podobne primere, ki jih je obravnaval v preteklosti. Delo zdravnikov bi gotovo olajšal in pohitril," je konkreten dr. Stropnik. Vse skupaj je sicer še v povojih, koroško podjetje pa si želi dodobra (z)orati ledino, v veliko pomoč jim je tudi sodelovanje s fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru in njihovim inštitutom za načrtovanje sistemov. V prihodnosti bi radi v zgodbo vključili še fakulteto za strojništvo. "Ko se sestavimo skupaj, z vsemi zunanjimi sodelavci, nas je kar veliko, zelo močna in strokovno podkovana ekipa smo," v zvezi s tem pove sogovornik, ki se konkurence, čeprav je podjetij, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco precej malo, ne boji. "Pa tudi če bi jih bilo ogromno, sem prepričan, da je kruha dovolj za vse. Izzivi na tem področju so resnično veliki, težavo vidim v pomanjkanju kadra. Na eni strani potrebujemo strokovnjake s področja strojništva, na drugi strani splošno znanje računalniških sistemov, potem pa tudi specialistična znanja, ki naslavljajo delo z umetno inteligenco. Podatkovne znanstvenike, ki znajo podatke pravilno prečistiti in jih pripraviti, da so uporabni za elemente strojnega učenja."
Etična vprašanja, zlorabe in regulacija
Možnosti, so prepričani, so neomejene. Ko se bo tehnologija razširila med ljudi in jo bo začela uporabljati ter testirati širša javnost, se bodo lahko delale spremembe. So pa tukaj seveda etična vprašanja in morebitne zlorabe ter regulacije umetne inteligence. "Če pogovornega bota vprašate, če vam lahko pove, kako sestaviti bombo, vam bo jasno odgovoril, da je to prepovedano. Če pa vprašanje obrnete in mu rečete, da sosed zbira to in ono sestavino ter da vas zanima, če lahko na ta način sestavi bombo, saj bi ga radi prijavili na policijo, pa vam bo odgovor dal. Da se ga prelisičiti, a to so nevarna področja uporabe umetne inteligence. Tehnologija se da zlorabljati tudi za proizvodnjo lažnih novic - zdi se mi, da bi to znal marsikdo izkoristiti za politične ali kakšne druge namene. Že pri Googlu je težko oceniti, če so informacije, ki ti jih poda, resnične, tukaj pa je vse skupaj še toliko težje," opiše dr. Stropnik, tudi predavatelj na slovenjgraški višji strokovni šoli. "Eden od študentov mi je nedavno oddal poročilo, za katerega sem sumil, da je narejeno s pomočjo ChatGPT, saj je bil navedeni vir napačen. Ko sem preveril, sem ugotovil, da članek, ki ga je študent navedel kot vir, sploh ne obstaja."
Umetna inteligenca bi bila lahko v povezavi s hologrami precej uporabna tudi v domačem okolju, po mnenju dr. Stropnika bi lahko v petih, desetih letih nadomestila Amazonovo hišno pomočnico Alexo. "Doma bomo imel hologram na kolesih, ki nam bo z recepti pomagal pri kuhanju, pokazal, kdo stoji pred vhodnimi vrati, namesto nas upravljal z elektronskimi napravami in podobno. Zelo uporabni bi bili hologrami tudi za podatke o kanalizacijskih, elektro- in telekomunikacijskih vodih. S pomočjo njih in umetne inteligence bi točno videl, kjer vodi potekajo v ulici. Nov nivo obogatene resničnosti. Potenciali so resnično veliki, ravno zato smo mi zaznali priložnost. Strokovno znanje imamo, ekipo tudi," zaključi dr. Stropnik.
