Gre za tretje zaporedno znižanje evrskih obrestnih mer in četrti rez od junijskega obrata v denarni politiki.
Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, bo tako po novem pri treh odstotkih. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 3,15 oziroma 3,40 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 18. decembra.
Svet ECB ugotavlja, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji. Letna inflacija se je v zadnjih mesecih nekoliko okrepila, a so takšen razvoj dogodkov v osrednjem organu evrske denarne politike pričakovali. Na kratek rok naj bi evrska inflacija nihala okoli trenutne ravni, ki je nekoliko nad dvema odstotkoma, je po seji sveta novinarjem povedala predsednica ECB Christine Lagarde.
Objavljena tudi napoved inflacije v evrskem območju in gospodarske rasti
ECB je danes objavila tudi najnovejše napovedi za območje skupne valute in pričakovano inflacijo v tem in prihodnjem letu znižala za 0,1 odstotne točke na 2,4 oz. 2,1 odstotka. Za leto 2026 ostaja pri napovedi 1,9-odstotne inflacije. V letu 2027 naj bi medtem dosegla 2,1 odstotka, vnovičen skok pa svet ECB pripisuje učinkom začetka delovanja razširjenega sistema EU za trgovanje z emisijskimi kuponi (ETS).
Inflacija brez cen energentov in hrane, t. i. osnovna inflacija, ki je za svet ECB še bolj merodajna, bo medtem po novih projekcijah v povprečju znašala 2,9 odstotka letos, 2,3 odstotka v letu 2025 in 1,9 odstotka v letih 2026 in 2027. Za letos in prihodnje leto napoved ostaja enaka kot septembra, za 2026 pa je rahlo nižja.
Večina elementov osnovne inflacije po mnenju sveta ECB nakazuje, da se bo rast cen po začasni okrepitvi vzdržno ustalila na ravni okrog dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB.
V ECB obenem pričakujejo počasnejše gospodarsko okrevanje kot v zadnjih septembrskih napovedih. Po začasnem izboljšanju v tretjem trimesečju se je namreč gospodarska dejavnost v tekočem zadnjem četrtletju spet upočasnila.
V ECB zdaj predvidevajo, da bo gospodarska rast letos namesto 0,8 odstotka znašala 0,7 odstotka. Za prihodnje leto so oceno znižali z 1,3 na 1,1 odstotka, za leto 2026 pa z 1,5 na 1,4 odstotka. Tudi v letu 2027 naj bi rast ostala razmeroma šibka pri 1,3 odstotka.
Zadnji podatki kažejo, da evrsko gospodarstvo izgublja zagon, je dejala Lagarde. Zaradi šibkejšega povpraševanja in negotovih obetov podjetja manj vlagajo, šibkejši je tudi izvoz, nekatere države imajo težavo z gospodarsko konkurenčnostjo, je nanizala Francozinja.
Pogoji financiranja po območju z evrom se sicer po ugotovitvah sveta ECB rahljajo. Vseeno pa so še naprej zaostreni, saj denarna politika po mnenju sveta ostaja restriktivna, pretekli dvigi obrestnih mer pa se še vedno prenašajo v obstoječa posojila.
Prav postopno vse manjši učinki restriktivne denarne politike naj bi spodbudili domače povpraševanje v naslednjem letu, obenem pa naj bi ga podpirala tudi realna rast dohodkov. Rast naj bi se tako okrepila, a bo okrevanje počasnejše od predhodnih napovedi, je navedla predsednica Lagarde.
Gospodarski obeti slabši
Gospodarska napoved je tako šibkejša, gospodarski obeti za evrsko območje pa se soočajo s precejšnjimi tveganji, tako iz zunanjega okolja, npr. v obliki dodatnih carin, ki jih napoveduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, kot od znotraj, v obliki politične nestabilnosti v Nemčiji in Franciji.
Svet ECB ocenjuje, da trenutno prevladujejo tveganja, ki obete za rast poslabšujejo. Lagarde je izpostavila tveganje povečanih trenj v svetovni trgovini, ki bi lahko zadušila rast v evrskem območju. Prek poslabšane klime v gospodarstvu in med potrošniki pa bi to oslabilo tudi okrevanje povpraševanja in naložbene dejavnosti.
Lagarde je pri tem razkrila, da so člani osrednjega organa evrske denarne politike na tokratnem zasedanju veliko govorili o trenutnih tveganjih za evrsko gospodarstvo, ki izhajajo iz ZDA in tudi iz dogajanja znotraj območje skupne valute. Pri tem je izrecno omenila razplet ameriških volitev in "politične razmere v nekaterih članicah". Omenila je še geopolitična tveganja, tako na vzhodu Evrope kot na Bližnjem vzhodu.
Analitiki ob takšnem kontekstu pričakujejo, da se bo rahljanje denarne politike nadaljevalo tudi v letu 2025. Svet ECB medtem vztraja, da se glede prihodnjih ukrepov denarne politike ne zavezuje v naprej in da se bo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločal na podlagi tekočih podatkov in na vsaki seji posebej.
Na vprašanje, če bi januarja lahko sledilo vnovično znižanje, ki bi po napovedih vlagateljev lahko znašalo 0,5 odstotne točke, je Lagarde odgovorila, da "o tem resnično ne razmišlja". Je pa v isti sapi dodala, da se glede na podatke "zadeve s časom spreminjajo" in da bo "v prihodnjih mesecih, ne tednih, marsikaj postalo bolj jasno".
Je pa predsednica ECB poudarila, da je mandat centralne banke zagotavljanje cenovne stabilnosti, medtem ko je spodbujanje gospodarske dejavnosti naloga držav. "Vsakdo naj naredi svoje," je dejala in obenem spomnila na potrebo po uravnoteženju javnih financ. V tej luči je znova pozvala k strukturnim spremembam za večjo konkurenčnost in produktivnost.
