Darja Kocbek
Po podatkih državnega statističnega urada so podjetja v Sloveniji v januarju izvozila za 3,5 milijarde evrov blaga, uvozila pa so ga za 3,9 milijarde evrov. Izvoz je bil za 20,5 odstotka višji kot v januarju 2021, uvoz pa za 52,1 odstotka. V blagovni menjavi s tujino je bil v januarju 2022 zabeležen trgovinski primanjkljaj. Znašal je 400 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom je bila 89,2-odstotna.
To gre pripisati predvsem povišanju cen surovin in energentov na svetovnih trgih, so za Večer pojasnili v vladnem Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Povišanje uvoznih cen je bilo precej višje kot cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev na tujih trgih, kar se je tudi odrazilo na večjem nominalnem povečanju uvoza kot izvoza in s tem višjem trgovinskem primanjkljaju. Trenutne razmere kažejo, da naj bi se podobna gibanja nadaljevala tudi v naslednjih mesecih oziroma jih lahko morebitne prekinitve dobave energentov in večje motnje v dobavnih verigah zaradi vpliva vojne v Ukrajini še zaostrijo.
O obetih za gospodarstvo v Umarju pravijo, da je januarja aktivnost izvozno usmerjenega dela slovenskega gospodarstva ostala na visoki ravni, tudi kazalniki gospodarske klime so bili v prvih dveh mesecih ugodni. Razmere na trgu dela so bile prav tako ugodne, število brezposelnih se je še znižalo. Z rusko invazijo na Ukrajino se je močno povečala negotovost, vojna bo v nadaljevanju leta vplivala na obete v slovenskem in evropskem gospodarstvu zaradi zvišanja cen surovin in okrepljenih inflacijskih pritiskov, neposrednih in posrednih učinkov na blagovno menjavo z Rusijo in Ukrajino, pa tudi vpliva na naše najpomembnejše trgovinske partnerice. Razsežnost vplivov bo odvisna od obsega in trajanja sankcij, morebitnih povračilnih ukrepov in prilagoditev gospodarstev, razlagajo v Umarju.
Ivanc: Primanjkljaj je posledica konjunkture
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Sloveni (GZS), nam je razložil, da je primanjkljaj v trgovinski bilanci (večja vrednost uvoza od izvoza) posledica konjunkture (gospodarske rasti), in sicer predvsem rasti potrošnje gospodinjstev, države in investicij. Poleg tega je višja rast uvoza tudi posledica sprememb (dviga) cen surovin in energentov. V lanskem letu je domača potrošnja prispevala 70 odstotkov k rasti bruto domačega proizvoda (BDP). "Vedno, ko je bila rast domače potrošnje in investicij visoka, je temu sledilo poslabšanje bilance menjave pri blagu. Pri storitvah Slovenija še vedno uživa visok presežek, kar je posledica visoke rasti storitev transporta in zmernejše rasti potrošnje tujih turistov v Sloveniji," je pojasnil Ivanc.
Kaj menijo v Radenski in Leku
V Radenski so nam odgovorili, da težko komentirajo statistične podatke na nacionalni ravni. Radenska Adriatic ima sicer v svoji strategiji kot ključna trga opredeljena domači, slovenski in hrvaški trg. "Naš cilj ostaja stabilno poslovanje, ki ga uspešno realiziramo na obeh omenjenih trgih. Za leto, ki je za nami, poslovni rezultati še niso na voljo, ker je letno poročilo še v izdelavi," so nam razložili.
V Leku oziroma Novartisu pravijo, da so v še vedno zaostrenih razmerah zaradi pandemije covida-19 lansko leto končali uspešno. "Dosežki lanskega in predhodnih let nam omogočajo, da zremo v prihodnost z zaupanjem, saj nam to omogočajo znanje in sposobnosti naših strokovnjakov ter obvladovanje najsodobnejših tehnologij. Vsekakor je naš cilj tudi v prihodnje delovati inovativno in zagotavljati tehnološko zahtevne, varne, učinkovite in kakovostne izdelke za številne Novartisove trge po svetu, kjer so prisotni naši izdelki skozi razvejano Novartisovo prodajno mrežo."
O vplivu na javne finance v Umarju menijo, da se je visoka gospodarska rast v letu 2021 že odrazila v visokih davčnih prihodkih v tem letu, zaradi česar sta se hitreje zniževala javnofinančni primanjkljaj in dolg, kot se je pričakovalo jeseni ob pripravi proračunskih dokumentov za leti 2022 in 2023. Ugodne gospodarske in posledično davčne osnove iz lanskega leta so izboljšale tudi izhodišče javnofinančnih gibanj v letošnjem letu, v tej smeri deluje tudi pričakovano znižanje izdatkov za blaženje posledic epidemije, ki se je umirila. V takšnih okoliščinah so tudi v januarju in februarju 2022 javnofinančna gibanja ostala ugodna.
Izziv bodo morebitni ukrepi za znižanje cen
Bojan Ivanc ocenjuje, da javnofinančni primanjkljaj ne vpliva neposredno na plačilnobilančnega. Javnofinančni primanjkljaj pomeni razliko med prihodki in odhodki sektorja države. Država ima tako lahko velik javnofinančni primanjkljaj in hkrati uravnoteženo blagovno menjavo. V prvih dveh mesecih je po podatkih fiskalnega sveta proračun beležil presežek v višini 94 milijonov evrov (lani v tem obdobju pa 660 milijonov evrov primanjkljaja). Kljub temu fiskalni svet ocenjuje, da bo v celotnem letu javnofinančni primanjkljaj znašal 2,5 milijarde evrov, kar naj bi bilo 600 milijonov evrov manj kot lani.
"Ključen kratkoročni izziv za naše javne finance so morebitni dodatni ukrepi, namenjeni gospodarstvu in gospodinjstvom, ki bi bili posledica visoke rasti cen energentov in želje države, da te pritiske ublaži. Tu imamo v mislih morebitno znižanje trošarin, spremembe pri DDV ali drugih delih stroškov energije (omrežnine, okoljske dajatve ipd.), ki jih plačujejo podjetja in gospodinjstva. Druge možnosti so regulacije cen kot tudi izplačilo vavčerjev ali oblikovanje posebnih shem za prizadeta podjetja," pravi Ivanc.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
