Podatki Statističnega urada Slovenije (SURS) kažejo, da se je število zaklanih prašičev v letu 2020 zmanjšalo tako v klavnicah kot tudi zunaj klavnic (na družinskih kmetijah). Skupno je bilo prašičev zaklanih približno 298.000, kar je za okrog deset odstotkov manj kot v letu 2019. V klavnicah je bilo zaklanih za okrog šest odstotkov manj prašičev (kar je približno 14.000 manj), izven klavnic pa kar 27 odstotkov manj (kar znaša okrog 20.000 živali). Je pa ob tem vredno omeniti tudi to, da se je stalež prašičev v letu 2020 nekoliko zmanjšal, skotilo se je približno osem odstotkov prašičev manj kot v letu 2019. Zanimiv je tudi podatek, da so v aprilu 2021 zaklali približno dvajset odstotkov manj prašičev kot mesec poprej.
Gre za povečanje sivih zakolov?
Podatki verjetno kažejo na povečanje sivih zakolov, ki so se v epidemskih časih očitno še povečali, špekulira agrarni ekonomist Aleš Kuhar. "Najverjetneje se je povečal zakol za 'domačo rabo', kar bi moralo pomeniti, da so kmetje pojedli več mesa, a to je malo verjetno. Med sivi zakol uvrščamo neevidentiran zakol, prodajo v vrečkah, prodajo iz prtljažnika …" razlaga agrarni ekonomist. Kot je dejal, je zakol dovoljen tam, kjer imajo registrirano rejo prašičev, teh kmetij je pri nas 26.000. Ti lahko zakoljejo tri do štiri prašiče na leto za domačo rabo. Del se pa lahko zakolje na kmetijah, ki imajo evidentirano dopolnilno dejavnost zakola predelave mesa, tam so sicer dovoljene večje količine, a do 5000, kar je maksimum za dopolnilno dejavnost, pojasnjuje.
27
odstotkov manj prašičev je bilo lani pri nas zaklanih izven klavnic
"Veliko ljudi tega ne razume, a če kmetija, ki ne redi prašičev, zakolje prašiča, je to sivi zakol. Mi imamo kmetije, ki zakoljejo po tisoč prašičev izven sistema in jih prodajajo po vrečkah," še pojasni. "Da bi sivo ekonomijo preprečili, bi morala imeti interes država in družba, a ga ne izkazujeta - še slabša situacija je v vinogradništvu," pove Kuhar. "Vidiki so trije. Prvi je davčna pravičnost, drugi je varnost, ker ta hrana ni kontrolirana, pogoji v klavnicah niso evidentirani, znanje ljudi ni preverjeno, … Tretji vidik pa je razvojni signal - če država tega ne preprečuje, signalizira, da ni treba plačevati davkov," razpravlja.
"To ni siva ekonomija"
Danilo Meolic iz Kmetije Meolic trdi, da se je pri njih število zakolov povečalo. Na naše vprašanje, od česa je sicer odvisno število zakolov in zakaj meni, da so tolikšna odstopanja, je dejal, da je število zakolov zelo odvisno tudi od odkupovalcev, ki včasih odkupujejo več, včasih pa manj. Meolic sicer trdi, da sive ekonomije pri prašičereji ni. "Nekateri kmetje ne prodajajo v predelovalno industrijo, ampak prodajajo doma. To ni siva ekonomija, ker lahko kmet, ki ni davčni zavezanec za DDV, brez problema proda prašiče drugemu kmetu ali pa drugemu končnemu potrošniku, ki prašiča zakolje," pove in doda, da se tukaj mesarji in ostali motijo, ko govorijo, da gre za sivo ekonomijo. "Siva ekonomija bi bila, če bi prodajali na črno brez sprejemnega lista, tega si pa noben kmet ne privošči," še pripomni Meolic.
Imamo kmetije, ki zakoljejo po tisoč prašičev izven sistema in jih prodajajo po vrečkah
Kako pa je bilo z zakoli drugih živali? "V skladu s povečevanjem proizvodnje in prodaje smo v Perutnini Ptuj v letu 2020 realizirali za dobre tri odstotke več zakolov v primerjavi z letom poprej," je povedala Barbara Stopinšek iz Perutnine Ptuj.
Statistični podatki pa kažejo, da je bilo v letu 2020 sicer zaklanih za okrog dva odstotka manj ovac, se je pa za okvirno dva odstotka povečalo število zaklanih govedi in koz, perutnine je bilo zaklane za okvirno tri odstotke več kot leto prej. Kot je dejal Kuhar, gre pri teh vrstah živali za manjše odstopanje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
