Gregor Grosman
V vinogradu Nussböckgut, gre za več stoletij staro posestvo na obrobju avstrijskega Linza, prvič omenjeno že leta 1323, sta podjetji Huawei, ponudnik informacijske in komunikacijske tehnološke infrastrukture ter pametnih naprav in Dronetech, največji avstrijski ponudnik storitev, podprtih z brezpilotnimi letalniki (droni), predstavili posodobitev svojega pionirskega projekta s področja pametnega kmetijstva. Z uporabo najsodobnejše tehnologije, povezane z mobilnim omrežjem pete generacije (5G) in interneta stvari (IoT), želijo izboljšati področje trajnosti v kmetijstvu. Torej biti okolju bolj prijazni, porabiti manj fitoekoloških sredstev in pustiti nižji ogljični odtis. Uporaba dronov namreč posredno zmanjšuje emisije ogljika v primerjavi z vozili, ki jih običajno uporabljajo v kmetijstvu.
Beatrix Velechovsky, ki skupaj s soprogom Karlom Ferdinandom skrbi za vinsko trto in pridelavo špargljev na posestvu Nussböckgut, je povedala, da so trenutno v najbolj delovnem času leta, času trgatev. Leta 2003 sta s soprogom prevzela 6,2 hektarja velik vinograd, leta 2010 pa sta pričela uporabljati "5G Smart Farming" tehnologijo podjetja Huawei in Dronetecha, predvsem za pregledovanje vinograda. "Vidimo lahko, v kakšnem stanju so posamezni trsi, za kar si moral pred možnostjo analize z droni ročno prehoditi ves vinograd. Sedaj zadostuje hiter prelet brezpilotnika, da vidimo, ali je vse v redu in se v nasprotnem primeru odločiti za ustrezni ukrep. To lahko storimo le na tistem mestu, ko je potrebno posredovanje in ne več po celotni površini," je razložila Beatrix.
Vinogradnica med največjimi izzivi, s katerimi se tačas soočajo izpostavlja, da želijo imeti karseda zdrave rastline ter pri tem uporabiti čim manj kemičnih sredstev, torej škropiv. Drugi izziv jim predstavlja delovna sila, bolje rečeno pomanjkanje delovne sile, pa tudi čas, ki jim ga nenehno primanjkuje. Odločitev za preizkus pametnega kmetovanja je padla po naključju, sogovornica pa izpostavlja, da so radi pionirji na svojem področju. Ker gre pri sodelovanju za pilotni projekt, še ne more povedati, kakšne dolgoročne prednosti prinaša uporaba dronov, je pa prepričana, da je že časovni prihranek pri izvajanju opravil dovolj velik razlog, zaradi katerega bo rešitev zanimiva tudi za druge kmetovalce. Prepričana je tudi, da bo naslednja generacija, ki raste z novimi tehnologijami, le-te še bolje znala izkoristiti.
Glavni izvršni direktor podjetja Dronetech Felix Müller je izpostavil pomen zbiranja in analize podatkov, ki jih v realnem času droni prenašajo iz terena. Njihovi brezpilotniki so opremljeni s kamerami in senzorji visoke ločljivosti, v prvi fazi pa je šlo predvsem za zbiranje in ureditev dovolj velike baze podatkov o rastlinah, nasadih in poljščinah. Huawei bo poleg povezljivosti, temelječe na tehnologijah 5G, zagotavljal še storitve računalništva v oblaku, ki so temelj za analizo ogromnih količin podatkov s pomočjo umetne inteligence (AI) v realnem času. Pomembna je prediagnostika, diagnoza, ki opozori na možnosti poškodb na rastlinah, še preden se te dejansko pojavijo. Müller je izpostavil, da so pri pregledu vinogradov že na 95 odstotkov zanesljivosti napovedi. Kmetovalcem izsledki analize AI pomagajo pri odkrivanju majhnih žuželk in drugih škodljivcev, spremljanju stanja pridelka in napovedovanju letine, to pa omogoča natančno uporabo in optimizacijo rabe vode, kemikalij in pesticidov ob minimalni količini odpadkov.
Kot največji izziv navaja potrebo po dobrem sodelovanju velikega števila partnerjev, pa tudi, da bo potrebno trenutno omrežje nadgraditi in prilagoditi za drugo fazo, tako imenovani "Digital Sky" (Digitalno nebo). "Nove potrebe kažejo, da bomo morali omrežje pripraviti tudi za uporabo v zraku. Droni letijo na višini približno 40 do 50 metrov, tam pa je signal 5G že nekoliko slabši. Samo pomislimo na leteče taksije," je razmišljal Müller, ki se pri analizi prej omenjenih podatkov zanaša na znanje strokovnjakov. Izpostavlja, da bodo za začetek delali na multispektralni analizi za agrikulturo, analizo stanja s pomočjo dronov vidi tudi v energetskem sektorju. Možnih nalog za brezpilotne letalnike je še več, od pregledovanja stanja sončnih kolektorjev, kjer je na primer s pomočjo uporabe infra-rdeče kamere zelo hitro mogoče odkriti poškodbe, do upravljanja prometa, zaznavanja izrabljenosti električnih vodnikov in celo sledenja čredi živali na paši in morebitnem hitrem iskanju živine.
Pri razvoju scenarijev za uporabo pametnega kmetovanja pričakuje pomoč vlade, ta mora po njegovo razviti scenarije, kako stopiti v kontakt s kmetovalci in jim ponuditi napredne rešitve. Z možnimi subvencijami bi tako lahko najsodobnejšo tehnologijo naredili dostopno tudi za uporabo na kmetijah, ki same nimajo dovolj finančnih sredstev. Bo pa razvoj in optimizacija že kmalu privedla do znižanja končne cene storitev, ki bo po zgrajeni infrastrukturi, tako Müller, približno desetina današnje cene. Strokovnjak obljublja, da bo sistem polno operativen v dveh do treh letih, vsekakor pa bi radi razvili celovito rešitev in ne zgolj polovičnih.
Müller je prepričan, da z uporabo nove tehnologije nikomur ne bodo vzeli dela, saj z droni počnejo stvari, ki jih doslej nihče ne izvaja. Po drugi strani so stvari, kot je obrezovanje trte ali trganje grozdja, ki jih še zmeraj morajo opravljati človeške roke.
