Na prvi prijateljski tekmi za vijoličaste poleti 2009 je nosil dres z napačno zapisanim priimkom, klubski ekonom se je zato moral zagovarjali. Nato je Aleš Mertelj v devetih sezonah za Maribor igral na 308 tekmah in dosegel 12 golov. Ko je imel pred enim od prvih derbijev pripravljene rezervne nogometne čevlje z zeleno barvo, so po posredovanju ljudi v pisarnah kluba pristali v košu za smeti. "Rekli so mi, da moramo dobiti derbi, jaz pa moram častiti torto. K sreči smo zmagali, ne vem, kakšna bi bila kazen, če bi takrat izgubili. Ker sem kopačke potreboval, so mi vrnili pobarvane," se spominja priljubljeni nogometaš. Bil je pomemben član moštva ob vseh večjih uspehih v zadnjem desetletju in soustvarjal rast kluba. Mertelj je pustil globok pečat v Ljudskem vrtu, navijači se ga spominjajo in se ga bodo spominjali kot gospoda na in ob igrišču.
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora na povezavi TUKAJ.
"Ko sem pred pripravami sam tekel, sem imel v mislih grb in himno lige prvakov"
Pred našim srečanjem na Glavnem trgu je bil z družino na Pohorju, tudi zaradi hriba na južni strani mesta se v Mariboru kot Gorenjec, navajen pogleda na gore, počuti domače. Ustalil se je v štajerski prestolnici, čeprav ga je nogometna pot po devetih letih v vijoličastem predlani vodila v tujino in nazaj v domači kranjski Triglav. Ni še rekel zadnje v nogometu, pravi. Redno si ogleda tekme Maribora v Ljudskem vrtu, kjer je vedno dobrodošel.
Prvi stik s športnim direktorjem na hodniku Lukne
Navijačem Maribora je zagotovo ostal v spominu Mertljev evrogol v evropski ligi proti Zulte Waregemu, sam izpostavlja še en zadetek: "Pomemben je bil tudi gol za napredovanje v play off za ligo prvakov proti Dudelangeu, ko smo si zagotovili evropsko ligo. A sam nisem bil orientiran na gole, ampak na vsakodnevno delo in odrekanje, na ekipo." Zdaj se spominja, kaj je bilo ključno v letih rasti NK Maribor: "Do potankosti smo imeli začrtan cilj in tega smo izpolnjevali. Imeli smo vero v rezultat, energijo, ki nas je peljala naprej. Vesel sem, da smo pripomogli k razvoju kluba, ki se še razvija. Maribor je največji klub in odgovorno je biti del takšnega kolektiva."
Mertelj je prišel v Ljudski vrt iz Kopra. "Najprej smo preko agenta vzpostavili stik s športnim direktorjem Zlatkom Zahovičem. Prvi stiki so bili zelo zanimivi, sprva so bili pogovori normalni, potem me je direktor vprašal, ali želim igrati za Maribor in ali želim zmagovati. Čisto prvi stik pa je bil vzpostavljen na hodniku v dvorani Lukna, ko smo prvoligaši igrali zimsko ligo." Kmalu so se začeli razvijati pogovori, ob prihodu v Ljudski vrt pa je sledilo spoznanje, kaj je Maribor: "Videl sem, kaj dela razliko med ostalimi klubi in Mariborom - ko spoznaš ustroj tega kluba in njegovega mesta, vidiš, da se dela z ljubeznijo do kluba, da to ni umetna tvorba, to ni le služba, ampak je življenje za klub. In to ti pride v kri."
Želeli, da za njih navija vsa Slovenija
Igral je na šestih tekmah NK Maribor v ligi prvakov v zadnjem desetletju, ob tem zbral še 21 nastopov v evropski ligi, skupno je v Evropi odigral kar 59 tekem. Prav želja po igranju med nogometno elito je bila ena glavnih motivacij za Gorenjca: "Iz priprav v priprave je bila naša zgodba zanimiva. Začeli smo na stari tribuni, se preselili na novo, že s tem se je začenjala Evropa. Obsedeni smo bili s ciljem, da pripeljemo ligo prvakov v Maribor. Ko sem pred pripravami sam tekel, sem imel v mislih grb in himno lige prvakov, v snegu, mrazu in soncu, to sem želel uresničiti. Tudi trenerjeva želja je bila, da smo pripravljeni kar najbolje - tekli smo po mariborskem Mestnem parku, kar se je izrazilo s poškodbami, vnetji, morda smo pretiravali, ampak iz leta v leto smo napredovali. Ravno zaradi tega, ker smo napredovali, je bila naša zgodba uspešna, ničesar nismo preskočili."
Ob uspehih so bile številne anekdote: "Zanimiva so bila potovanja pa slavja v avionih in kakšni direktorjevi prijemi v situacijah, ko kaj ni šlo v pravo smer. To je bilo povsem normalno, šlo je za motivacijo, mogoče je kdaj to kdo narobe razumel ali mu ni bilo všeč." Kakšni so bili ti motivacijski prijemi? "Redno smo imeli tehtanja, direktor je to redno spremljal, govoril je, da moramo jesti ribice, kar je povsem normalno. Kdor pride iz manjšega kluba, ne razume, kaj je biti profesionalni športnik. Ko si v Mariboru, moraš paziti na svojo podobo v javnem življenju, kako živiš v mestu, ker moraš imeti spoštovanje do tukajšnjih ljudi, ki te spremljalo, predvsem pa spoštovanje do kluba. Želeli smo, da za nas navija vsa Slovenija, ne le Mariborčani. Kazni so bile različne, tudi finančne, vsak ima svoj strah, igralci smo različni in zato imajo ljudje v klubu težko delo, da spoznajo vse, da pritisnejo na igralca, da bo dal vse od sebe." Dobri dve leti po odhodu iz Ljudskega vrta Mertelj čuti do kluba veliko spoštovanje: "V Ljudskem vrtu ne obstaja beseda ne."
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora na povezavi TUKAJ.