(AVDIO) Vijol'čni kafe z Vladom Faturjem: "Da je bil denar namenjen za sodnike, se je vedelo"

Miha Dajčman
21.11.2020 06:30
Vlada Faturja je v sedemdesetih v Umagu opazila Olimpija, kmalu zatem pa se je iz Ljubljane preselil v Maribor, kjer je ostal vse do danes.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Nisem govorec, dajte mi raje nekaj delati," nam je najprej nasmejan dejal Vlado Fatur, ko smo se na kavi srečali v nekdanjem lokalu Štajerc, zdaj La Cantini.
 
Sašo Bizjak

Več kot desetletje je igral za Maribor, bil tudi kapetan vijoličastih, potem pa si v mestu ob Dravi ustvaril družino in posel. Le malo Mariborčank in Mariborčanov ve, da je temelje znane mariborske restavracije La Cantina postavil nogometaš iz Umaga Vlado Fatur. Rad se spominja trenutkov v vijoličastem dresu, vse do zaprtja Ljudskega vrta je z znanci z zelenice redno obiskoval tekme nekdanjega kluba. Ob 60-letnici Maribora se v rubriki Vijol'čni kafe, ki v obširnejši različici izhaja kot podkast, pogovarjamo z ljudmi, ki so bili ali so še tesno povezani z NK Maribor.

Vabljeni k poslušanju pogovora na povezavi TUKAJ. 

Uradna statistika pravi: 168 tekem in trije goli v nasprotnikovi mreži. "In dva avtogola!" dodaja Fatur, ki je v Ljudski vrt prišel leta 1974, zadnjo tekmo pa igral maja 1985. Kako je prišel v Maribor? "Olimpija je bila na pripravah v Umagu, na enem od igrišč so me opazili in me povabili na 'probo'. Podpisali smo pogodbo in kot kadet sem postal igralec Olimpije, tam sem igral tudi kot mladinec, bil sem kadetski in mladinski reprezentant. Po dveh, treh letih v Ljubljani, ko se je člansko moštvo vedno borilo za obstanek, sem se malenkost skregal s trenerjem, rekel sem, da bi rad igral ali šel drugam. Maribor in Olimpija sta se dogovorila, da se preselim v Ljudski vrt, kjer sem nato ostal."

Vlado Fatur
Sašo Bizjak

Igralci so bili družina

O Mariboru takrat ni vedel veliko, bil je še zelo mlad, se spominja: "Nisem razmišljal o mestu, v glavi sem imel le nogomet. Toda življenje v Mariboru je bilo fantastično. Z soigralci smo bili prava ekipa, živeli smo za nogomet, družili smo, stanoval sem v hiši blizu gostilne Anderlič, kjer smo jedli. Imeli smo urejeno hrano in stanovanje, v mislih je bil le trening, morda nam je še ostalo za kakšno kavico, zaslužkov pa ni bilo. Igralci smo bili družina. Po tekmi se nas je deset skupaj odpravilo na druženje, v gostilno, na tržnico jest lubenice, v kino ali nočni bar. Pa smo tudi takrat imeli družine, danes pa se po treningu žal razidejo." Mesto mu je postajalo iz leta v leto bolj všeč: "Odnosi v klubu so bili odlični, ljudje v mestu so mi bili všeč, da ne govorim o publiki."

Maribor takrat ni bil v vrhu jugoslovanskega nogometa, a tekmovalnosti zato ni bilo nič manj: "Vedno smo se borili, večinoma smo bili pri sredini lestvice, tu in tam tudi na vrhu, včasih so svoje naredili tudi sodniki." Z delivci pravice pa je povezana tudi največja afera v zgodovini mariborskega nogometa, afera Žoga iz leta 1981, po kateri je disciplinska komisija združenja drugoligašev Maribor izključila iz druge zvezne lige. Vlado Fatur je bil ob Janku Irgoliču in Bojanu Kremplu zaslišan v preiskavi.

Največ je v aferi izgubil klub

V mestu še danes kroži več govoric o tem, kako je prišlo do odkritja črnega sklada v Ljudskem vrtu. Takšen črni sklad so imeli tudi drugi slovenski in jugoslovanski klubi, mnogi so dokaze uničili, po vsesplošni preiskavi Službe družbenega knjigovodstva (SDK) pa je kratko potegnil Maribor. Neki nogometni sodnik je na pričanju dejal, da nikoli ni dobil podkupnine, ki mu jo očitajo, je pa zato na račun vijoličastih veliko pojedel in popil. Nogometaši naj bi bili takrat priznali, da vedo, da gre del njihovih premij za sodnike. "Takrat sem bil kapetan ekipe, bil sem na zaslišanju. Povedal sem, kaj je bilo - nič ni bilo. Po več letih sem od različnih ljudi slišal, kaj se je dogajalo in kdo je kaj nastavil. Da je bil denar namenjen za sodnike, se je vedelo. Takrat je bilo sojenje pač takšno, da so ti pomagali, ko si igral doma. Ampak to so bile le nianse. Največ je v tej aferi izgubil klub," se danes spominja Fatur.

Sašo Bizjak

Faturjeva najljubša tekma je remi z Leotarjem aprila 1979: "Prvič sem bil kapetan in prvič je Maribor v Trebinju osvojil točko. Vsi so vedeli, da tam ni bilo možnosti, da kdo 'vzame' pike." Čeprav se ne zgodi velikokrat, ga v La Cantini, v gostinstvu je 25 let, kdo prepozna še iz nogometnih časov: "Vprašajo, ali sem ta in ta, in rečejo, da so me gledali. In že pade pivo! Na moj račun, včasih pa tudi na račun gosta." Po 46 letih življenja v Mariboru ve, kaj nogometni klub pomeni mestu: "Maribor si zasluži uspehov, upam, da se bodo rezultati zadnjih desetih let še ponovili. Da bom lahko z nekdanjimi soigralci še naprej gledal tekme in užival."

Vabljeni k poslušanju pogovora na povezavi TUKAJ. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta