(INTERVJU) Rene Krhin: Igral sem v najboljših ligah, živel v prelepih mestih

Najprej smo se z Renejem Krhinom sprehodili skozi kraj, pokazal nam je, kje je odraščal, v večstanovanjski hiši sredi Jakobskega Dola še zdaj živijo njegovi stari starši. Svojo hišo si je postavil kakšnih sto metrov stran. Na vsakem koraku je pozdravil koga iz kraja, na pijači pa smo se srečali v Baru 11, kjer je razstavljenih nekaj najpomembnejših dresov, ki jih je oblekel v pestri karieri. Pred meseci je praznoval 30 let, nogometne poti še ne namerava zaključiti, rad bi se še dokazoval, a je trenutno brez kluba.

"Dovolj je še časa za pametno ponudbo, čeprav se zdaj ne dogaja toliko prestopov. Če bi bila situacija normalna, bi bil kot prosti nogometaš za klube zelo zanimiv," je povedal. Vsak dan je na zvezi z agentom, ki mu zelo zaupa. To mu daje mirnost. Po letih v tujini je zdaj našel čas, da se več druži s prijatelji, družino. S kolegi iz Jakobskega Dola je šel v petek po našem pogovoru na koncert Vlada Kreslina v Maribor, dan kasneje si je v domačem kraju ogledal tekmo zadnje lige, njegov Jakobski Dol je premagal Prepolje. Ker se tam, na vaških igriščih, nogomet začne. "Dva novinca so pripeljali, pa sem klubu dal nogometne čevlje," pove otrok Nogometnega kluba Maribor, za katerega bi nekoč še rad zaigral.

Veliko pogosteje se sprehodite po Jakobskem Dolu zadnje mesece, kot ste to počeli prejšnja leta.
"Pred petnajstimi leti sem šel v Italijo in letos se je od takrat zgodilo prvič, da sem bil doma tri, štiri mesece. Po navadi sem prišel za božič, poleti sem kratek čas pred počitnicami namenil še reprezentanci, zato me doma ni bilo veliko. Te dni zato skušam čim bolje izkoristiti. Družim se s prijatelji, družino, babicami in dedki, hvala bogu so zdravi. Prija mi biti doma po dolgem času. Grem pa tudi po Sloveniji, punca je Francozinja in tu ji imam kaj pokazati. S staršema izkoristimo čas, se odpravimo do znamenitosti, ki jih niti jaz v preteklosti nisem imel priložnost obiskati. Res je lepo."

{instagram}https://www.instagram.com/p/CA_BMz2ADqa/{/instagram}


Kako se Slovenija zdi partnerki?
"Zelo ji je všeč. Živi v Parizu, prihaja z juga Francije, ne ustreza ji najbolj življenje v mestu. Vaško življenje ji zelo ugaja."


Trideset let ste praznovali 21. maja. Kako je bilo?
"Rojstni dan sem dočakal doma, ob polnoči so prišli prijatelji, sorodniki, družina, 30 do 40 jih je prišlo pred hišo, zabava je nato trajala celo noč, kot je to v navadi. Res je bilo lepo. Potem sem imel še eno praznovanje, v začetku junija, ki sem ga načrtoval že prej. Prava tridesetka."

{instagram}https://www.instagram.com/p/CAijq4kgpGc/{/instagram}

Mlada leta, kaj pa za vas pomenijo v nogometu?
"Nogometno mlad več nisem, to čutim včasih tudi na telesu po tekmah, s koleni imam nekaj težav. Ampak s pravilnimi pristopi znamo to olajšati in ni problemov."


Koronakriza je prekinila sezono vašega zdaj že nekdanjega kluba, francoskega prvoligaša Nantesa. Kdaj ste nazadnje trenirali z ekipo?
"Sredi marca smo prekinili s treningi, takrat smo šli v karanteno, rekli so nam, da se ne ve, kaj bo s francoskim prvenstvom. Dva meseca smo trenirali individualno, veliko je bilo teka. V začetku maja so sezono prekinili in nam dejali, da lahko gremo domov. Skoraj pol leta sem že torej brez treninga z ekipo, treniram pa vsak dan, pripravljen imam program, mislim, da sem fizično dobro pripravljen, čeprav to ni enaka pripravljenost, kot če bi treniral s soigralci."


Je travnata površina nižjeligaša iz vašega kraja dovolj dobra za vaš trening? Pred kratkim ste na spletu objavili fotografijo z nogometnega igrišča v Jakobskem Dolu.
"Trava in igrišče sta dovolj dobra, s prijatelji pogosto tam udarimo kakšno partijo, da ohranjam občutek z žogo. Pazimo, da ni duelov, da ne bi prišlo do poškodb. Vsaka minuta igre je koristna."