En dober polčas lahko marsikaj spremeni. Nasmehi v Ljudskem vrtu že dolgo niso bili tako široki, šest komadov v mreži Brava, ki je ob prejšnjem obisku končal olimpijado Darka Milaniča pod Kalvarijo, je dvignilo samozavest, utrdilo prepričanje, da je Maribor, čeprav bo v finiš marca prekinjene sezone krenil s četrtega mesta, še vedno prvi konkurent Olimpije v boju za naslov državnega prvaka. Ugotovitev se lahko hitro podre, tekmi proti Nafti in Kopru, deloma tudi dvoboj z Bravom, sta nakazali, da ekipa še ni utečen stroj, je pa novi trener v pokoronsko podobo vijoličaste druščine že odtisnil svoj pečat.
Sergej Jakirović ni zagrabil krampa in razruval vsega, kar so dobro desetletje gradili njegovi predhodniki, raje se je uprl na postavljene temelje, osnovi pa dodal nekaj svojih idej. Končnega izdelka še ni predstavil. Bolj čvrste ekipe in agresivnejših posredovanj si želi. Visok presing, zlato pravilo Jakirovićeve trenerske filozofije, se v Ljudskem vrtu še ni udomačil, v obrambi je na vsaki preizkušnji zazevala vsaj ena luknja. Da so skrbi, koga ob Nemanji Mitroviću postaviti v osrčje zadnje linije, sladke, je optimističen novi šef stroke, bo pa gradnja neprebojnega zidu, ključne sestavine za domače uspehe in podvige v Evropi, še dolga.
Ob prvem kiksu bo šest golov na prijateljski tekmi pozabljenih