95-letnik se iz Maribora na jago v Jakob pripelje kar sam

Anita Kirbiš
30.01.2021 05:25
Jakob Anton Grafoner, član LD Jakob, ne bi bil tako poseben, če se ne bi vključil v lovsko družino šele ob svojem abrahamu
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tone Grafoner (levo) je lovec pri Lovski družini Jakob.
Anita Kirbiš

V komaj porajajočem se novem letu je dolgoletni član zelene bratovščine Jakob Anton Grafoner praznoval 95. rojstni dan. Tona, kot ga kličejo, pa letos zaradi epidemiološke situacije ni mogel presenetiti tovarišev s praznovanjem, kar je sicer tako rad počel. Pred nekaj leti je ovdovel in danes živi sam v Mariboru, pod Pohorjem, in kljub svojim letom postori vse v hiši in okoli nje.

​Pred malo manj kot pol stoletja, ob svojem abrahamu, se je vključil v Lovsko družino (LD) Jakob, ki je pred nedavnim praznovala 60 let obstoja, upravlja pa nad 2000 hektarjev lovne površine. V svojih vrstah imajo nekaj aktivnih članov častitljive starosti, pa tudi s podmladkom se lahko pohvalijo, saj je najmlajši pripravnik Filip star šele sedem let. Tone pa ne bi bil tako poseben, če se ne bi pri svojih 95 letih udeleževal praktično vseh aktivnosti, prepešačil hrib in dol s svojimi tovariši, še na jago se z avtomobilom pripelje sam.

​Otroštvo, prežeto s pomanjkanjem in lakoto

In zakaj prav LD Jakob? "V tistih časih se je bilo težje vključiti in dobiti pripravništvo, čeprav sem bil lovski 'trajbar' že kot otrok. Tudi časa ni bilo na pretek, kaj šele dovoljenja in denarja za lovsko orožje. Ostala pa je neizmerna želja do tega in nikoli ni prepozno. Naključje je hotelo, da sem zašel v LD Jakob in ni mi žal," pove Tone Grafoner, ki se je rodil 18. januarja 1926 na Zgornji Ščavnici staršem, ki so v tistih časih služili pri lastniku mlina in dvorca Novi Kinek, gospodu angleškega rodu H. Hansonu na Tratah pri Mariji Snežni. Kasneje je dvorec kupil znani ruski zdravnik Kapral (Kapralov grad) pri današnji Zgornji Velki, kjer je bil do pred nekaj leti varstveni zavod Trate. Tonetovo otroštvo sta pestila pomanjkanje in lakota. Ima še sestro, ki živi v Beogradu in se že desetletja nista videla. Družina se je večkrat selila, tako so bili nekaj časa v Kungoti, Šentilju, Selnici ob Dravi, na Zgornji Velki pa še morda kje, in povsod je osnovno šolo obiskoval največ dve leti. Po ločitvi staršev je moral kot dvanajstletni fantič služiti za pastirja pri velikem kmetu pri Sveti Ani, a tudi od tam nima lepih spominov.

Na pragu vojne vihre leta 1942, ko mu je bilo 15 let, se je preselil k očetu v Maribor, ki ga je dal v uk za čevljarja. Nemška okupacija je v vojno potegnila zelo mlade fante, tudi njega, pri sedemnajstih. Sprva na Kapeli, nato na Kozjanskem so morali kopati protitankovske jarke. Kapitulacijo Nemčije je dočakal s tovariši na Štajerskem, v Poljčanah, in se vrnil domov živ in zdrav. Po končani vojni je leta 1946 odšel v JLA. Po služenju vojaškega roka se je zaposlil v Tamu, nato je bil 20 let kurjač v Mariborski mlekarni, kasneje pa tudi kurjač na občini Maribor, vse do upokojitve. Poročil se je leta 1958, skupnih otrok ni bilo, je pa dobil v zakon dve pastorki; ena živi v tujini, druga pa v Mariboru in tedensko obiskuje "ateja" in zdaj že "dedeja".

Že kot mlad pastir je spoznaval naravo in živali, vseskozi pa sta ga navdajala veselje in ljubezen do divjadi. Šele leta 1974 se mu je uresničila dolgoletna želja, bil je sprejet v Lovsko družino Jakob kot lovski pripravnik in leta 1976 je opravil lovski izpit.

​Prejel številna lovska priznanja

"Še danes zavzeto sodeluje pri vseh delovnih akcijah in dejavnostih v lovski družini - pri izdelovanju in popravilu krmišč za divjad in pri lovskih prežah, pri izvajanju odvzema divjadi iz lovišča, krmljenju živali, udeležuje se skoraj vseh jesenskih lovov in odstrelov srnjadi … V lovski družini je član disciplinske komisije, bil je tudi usposobljena oseba za pregled divjačine. Za svoje dolgoletno predano in nesebično delo, ki ga je Grafoner opravil v dobrobit narave, divjadi in lovstva, ga je Lovska zveza Slovenije odlikovala z znakom za lovske zasluge, z redom za lovske zasluge III. stopnje in jubilejnim znakom za 40 let zvestobe lovski organizaciji, prejel je tudi nekaj priznanj LD Jakob," ga je pohvalil predsednik Peter Mulec.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta