Slavica Pičerko Peklar
V Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Ptuj je vključenih dobrih 900 invalidov z odločbo in 85 podpornih članov. Kot pravi predsednica društva Zdenka Ornik, želijo z društvenim delovanjem dvigniti kakovosti življenja invalidov: "Gre za našo vključenost v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju, za nediskriminacijo invalidov in spodbujanje teh, da prepoznajo lastne sposobnosti in kompetence, saj sta za naše člane največji vrednoti prav ekonomska in socialna samostojnost. V okviru društva pa seveda skrbimo tudi za zdravstveno in pravno varstvo invalidov."
Strokovna in laična pomoč
V društvu izvajajo različne socialne programe, ki pripomorejo k preprečevanju in blaženju socialnih in psihičnih posledic invalidnosti. "Veliko pomenijo pogovori o težavah, ki jih bremenijo, dajemo strokovno in laično pomoč s področja zakonodaje, kot je pomoč pri manjših sporih med delodajalci in invalidi, obenem pa izvajamo različne oblike izobraževanja in usposabljanja za aktivno življenje in delo, kar daje invalidom moč in bolj pozitiven pogled na svet," razlaga Ornikova.
MDI povezuje 900 delovnih invalidov.
V društvu deluje 85 podpornih članov.
Projekt Čaj za dva je vreden 150 tisoč evrov.
Delavnic se je doslej udeležilo 6 članov društva.
Izpostavlja dejavnosti, ki so namenjene ohranjanju zdravja: "Gre za eno- ali večdnevne aktivnosti s ciljem ohranjati telesno in psihično kondicijo, saj se lahko le tako uspešno vključujejo v življenje in delo. Poleg fizične rehabilitacije je vse bolj pomembno druženje, saj vodi do prepotrebne integracije. V zadnjem letu opažamo, da naši člani vse bolj pogrešajo prav druženja, pogovore, imajo pa vse več skrbi z zaposlitvijo, saj se tisti, ki so zaposleni, bojijo za svoja delovna mesta. Veliko pozornost namenjamo športni dejavnosti, kar povezujemo z druženjem in ohranjanjem medsebojnih socialnih vezi. To daje našim članom občutek vključenosti v družbo. Program obsega tudi različne vrste skupinskega ročnega dela in spretnosti, razvitih celo do vrhunskih izdelkov. Izmenjava življenjskih izkušenj pri reševanju težav pomeni tudi obliko psihične samopomoči, saj se ob pogovoru z drugimi zdi marsikatera težava takoj manjša in lažje rešljiva kot prej, zato je zelo dobrodošlo delovanje samopomočnih in terapevtskih skupin."
Čaj za dva na poti
Člani društva zadnje leto sodelujejo pri projektu Čaj za dva. "K sodelovanju nas je skupaj z društvom Spominčica iz Ormoža povabil Okoljsko raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic. V društvu smo oblikovali program Inkubator za podjetne invalide, da bi tako predvsem mlade invalide nagovorili k samostojni podjetniški poti. V jesenskem delu smo tako že izvedli šest delavnic za podjetniško usposabljanje. Na delavnice smo povabili zaposlene in brezposelne invalide ter jim predstavili vlogo inkubatorja za podjetne invalide, to pomeni za invalidne osebe, ki bi želele vstopiti na svojo podjetniško pot," omenja Zdenka Ornik. "Kljub temu da Slovenija na področju zaposlovanja invalidov vodi aktivno politiko zaposlovanja, v kateri je sprejela vrsto ukrepov oziroma aktivnosti s ciljem omogočiti boljše možnosti za invalide ter finančne spodbude za delodajalce in invalide, razmere še vedno niso take, kot bi želeli. Mlade invalidne osebe, ki so v trenutni situaciji ostale brez dela, ne vedo, kdo jim lahko pomaga na začetku želene podjetniške poti, prav zato smo oblikovali omenjeni program."
Čeprav so v MDI pričakovali, da bo inkubator v prvi vrsti pritegnil mlade, se je izkazalo, da podjetništvo zanima člane, stare od 40 do 55 let. Delavnic se je udeleževalo do šest njihovih članov in seznanili so jih z možnostmi in priložnostmi vključevanja invalidnih oseb na trg dela oziroma na samostojno podjetniško pot.
Spogledovanje s podjetništvom
Marjan Horvat iz Krčevine pri Ptuju: "Star sem 53 let, zaradi težav s hrbtenico imam že 22 let status delovnega invalida. Zaposlen sem v Elektru Maribor, kjer nas delovne invalide uspešno vključujejo v delo in prisluhnejo našim težavam. Da bi izvedel, kakšne so moje možnosti na področju samostojnega podjetništva, sem se vključil v projekt Čaj za dva in moram povedati, da smo na delavnicah resnično veliko izvedeli."
Pridobili so znanja in kompetence v zvezi s podjetništvom. "Izkazalo se je, da bi se več moških kot žensk odločilo za samostojno pot in da jih je večina starih od 40 do 50 let, še najmanj, le dva odstotka sodelujočih na delavnicah, je bilo starih od 30 do 40 let. Tisti, ki resno razmišljajo o samostojni podjetniški poti, bi se za to odločili, da bi lažje vzpostavili ravnovesje med svojo invalidnostjo in delom, ki ga želijo opravljati, in da bi dosegli večjo neodvisnost. Pri končni odločitvi jih omejujejo premalo sredstev za zagon, strah pred neuspehom in premalo informiranosti o možnostih finančnih spodbud," pravi Zdenka Ornik in napoveduje, da bodo delavnice nadaljevali še do jeseni in imajo tako člani še čas, da se jim pridružijo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
