Leta 2007, ko je sedaj 59-letni Darjan Gradišnik na streho svoje stanovanjske hiše v Tirgotu v Slovenski Bistrici namestil zasebno elektrarno, je bila ta med prvimi desetimi v Sloveniji in edina na območju slovenskobistriške občine. "Ko sem jo napravil, je bilo kar prometa, saj so si jo hodili ogledovat," malce v šali pove. Idejo je dobil na sejmu, nato je začel iskati podatke za solarne panele in drug material ter proizvajalce. Takrat je od raznih ponudnikov slišal marsikaj, tudi o dolgoletnih preverjenih izkušnjah so govorili, tako je na to večkrat vprašal, od kod jih pa imajo.
Treba je upoštevati vse vremenske vplive
"Naivnost Evrope proti Kitajcem je bila pred petnajstimi leti neizmerna," pravi. Nato se je odločil za material japonskega podjetja Mitsubishi, nekaj polizdelkov so po njegovih zamislih izdelali tudi v slovenskobistriškem Impolu in namestila jih je njegova ekipa ljudi. Sprva se je odločil za moč elektrarne 2,1 kW, nato jo je čez nekaj časa podvojil in jo napravil z močjo 4,2 kW, kakršna je še danes. "Cena za kilovat je bila takrat šest tisoč evrov. Celotna investicija me je za prvotno moč stala okrog 7000 evrov," se spominja. "Takrat sem to napravil entuziastično, držal sem se pravil, a ne vseh predpisov, ker so bili ohlapni. Naredil sem tako, da lahko, ko pride inšpektor, vse zagovarjam. Pri izvedbi je zelo pomembna orientacija, najprimernejši je naklon 30 do 35 stopinj, jaz imam naklon 32 stopinj. Treba je upoštevati vse vremenske vplive, saj je elektrarna ves čas na prepihu," ponazori Gradišnik.
Že v šestem razredu osnovne šole je rad hodil k fizikalnemu krožku. "Ne matematik, bolj se štejem za fizika, specialista za področje uporabe fizike v industriji," poudari. Diplomiral je iz elektrotehnike in leta 1993 opravil magisterij, naslov njegove magistrske naloge je bil Laserski merilnik debeline. Na osnovi tega merilnika so nastale aplikacije in zdaj je to shodilo, takrat pa je bilo še v povojih, opiše. Izdanih ima tudi 30 bibliografskih enot. "Marcel Štefančič jih ima sto," za primerjavo navede. Je solastnik podjetja Ates v Slovenski Bistrici, v njem je tudi zaposlen in sončne elektrarne po njegovi zamisli so tudi na zgradbi tega podjetja. Sodeluje pri več projektih, med drugim je sodeloval pri avtomatizaciji peči v takratni slovenskobistriški steklarni. Za proizvodnjo električne energije iz sončne elektrarne ima registrirano dopolnilno dejavnost. In kakšna je računica narejene zasebne sončne elektrarne danes? "Po 15 letih, ko naj bi se investicija povrnila, se mi zdi, da se je ves vložek vrnil državi preko prispevkov."
Najboljša tehnična rešitev je enostavna
Na njegovi elektroomarici je napis Moč sonca. "Privlačijo me ti alternativni viri. Tudi paradižnik, na primer, nima okusa, če ne raste in ne zori na soncu," primerja. Stroko spremlja in študira po člankih v strokovnih revijah, v katerih tudi sam objavlja, črpa pa tudi iz strokovnih knjig. "Zapiske pišem s štirimi barvami na recikliran papir. Vse vidim v slikah." Na vprašanje, kaj meni o vetrnih elektrarnah v Kalšah, kjer zadnje čase potekajo intenzivne razprave o teh namestitvah, razloži: "Bojim se, da bo na meji rentabilnosti za izvajalca. Meril sem na tem območju na nekoliko nižji višini in bilo je pod mejo. Vedeti pa moramo, da pridobljena energija narašča s kvadratom hitrosti. Če primerjamo štiri metre na sekundo proti osem metrov na sekundo, je razmerje energij ena proti štiri."
Avtomobila pa nima električnega. "Moj naslednji avto bo nekaj na vodik. Ker je v vesolju vodika še vedno največ, in ko bomo prišli do tja, bomo to uporabili, to bo v kakih petih letih. Vesolje bi se že zdavnaj ustavilo, če bi bilo na baterije. Občudujem Toyoto, ki dela v več smereh. Toyota Mirai je bila predstavljena na olimpijskih igrah v Pekingu." V več smereh Gradišnik razmišlja tudi, ko ošvrkne še politiko: "Po volitvah bomo imeli pet tisoč javnih uslužbencev več." V prihodnje pa: "Polagam upe na mladino, če zdrži 14 dni brez telefona." In še postreže podatek iz kemije: "V enem mobitelu je tri četrtine periodnega sistema." Tudi na umetno inteligenco ne da kaj veliko: "Prava umetna inteligenca bo nastala takrat, ko bo tudi ta imela tako imenovane mutacije, kar pomeni, da bo postala podobna razvoju vrst. Dobro napreduje, slabo se zavrže."
Njegovo mišljenje stremi k temu, da se vse predela in ponovno uporabi. Tudi ko z ženo Urško jadrata, se potapljata in ukvarjata s podvodno fotografijo, "ker je ta najboljši približek vesolja", in potujeta po svetu s spoštljivim odnosom do tamkajšnje narave in ljudi, odprtega duha upoštevata to noto. "Za prihodnost pa me je začelo zanimati litje. Vsak dan je dan za inovacijo. Najboljša tehnična rešitev je enostavna," še poudari Darjan Gradišnik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
