Hojka Berlič
Zelo pomembno in odgovorno delo opravljajo, a so običajno bolj v ozadju, manj izpostavljeni od operaterjev. A če "ni anestezije, ni operacije", pravi ob jubileju oddelka za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečine predstojnica oddelka prim. Majda Šarman. Ko so leta 1969 v ptujski bolnišnici osnovali ta samostojni oddelek, je bil to šele tretji v Sloveniji, pred njimi sta bila le Celje in Maribor.
Kadrovsko so okrepljeni
"To so bili pionirski časi. Imeli smo prve aparate, ki so jih izdelali inženirji v mariborskem Tamu. Sedaj imamo sodobne aparate, vse, kar je potrebno za delo. Okrepili smo se tudi kadrovsko, kar je zelo pomembno. V začetku je tu delovala ena zdravnica, postopno so prihajali še drugi, a je bilo vedno pomanjkanje, kakor je tudi na splošno v slovenskem prostoru. Pri nas se je začelo nekako obračati na bolje šele leta 2011, ko smo dobili prve specializante, ki sedaj končujejo specializacije. Kar osem specialistov imamo in za njimi še štiri specializantke. Imamo tudi več diplomiranih sester kot nekoč," našteva Šarmanova. Kot zanimivost še izpostavi, da število anestezij ni tako drastično naraslo, le z okoli 2600 na današnjih 3400: "A seveda delamo tudi marsikaj drugega, ne le anestezij, ki so tudi bolj zahtevne. V petdesetih letih delovanja so se spremenile namreč tudi vrste posegov, kirurške tehnike, ki so vedno manj invazivne, veliko je laparoskopij. S tem pa se seveda spreminja tudi naše delo."
Rešitev v nadgradnji urgence
Od nedavnega pa v ptujski bolnišnici po večletnih prizadevanjih vodstva ginekološko-porodnega oddelka nudijo tudi epiduralno analgezijo za lajšanje porodnih bolečin. "Glede na to, da imamo terapijo bolečine tako dobro razvito, že od leta 1992 imamo pri nas ambulanto za terapijo bolečine in od leta 2002 tudi bolečinski servis, je bila seveda želja, da čim prej čim bolj lajšamo tudi porodno bolečino," dodaja Šarmanova.
Če so na oddelku z opremo in kadri zadovoljni, pa so prostori tisti, ki so zelo neprimerni. "Intenzivni oddelek je izjemno natrpan z vsemogočimi aparaturami. Komaj se prebijete mimo. Na pacienta pa bi moralo biti 25 kvadratnih metrov prostora. In tega ne moremo zagotoviti. Seveda se to odraža tudi na možnosti prenosa infektov, čeprav imamo zelo dobro komisijo za obvladovanje bolnišničnih okužb, smo zelo čista bolnišnica."
Kot je pojasnila direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah, je "tudi zaradi tega, da se reši prostorsko vprašanje intenzivne terapije, nadgradnja načrtovanega urgentnega centra nujno potrebna". Za to bodo poskušali kar največ narediti tudi sami, pravi. Med drugim bodo poskusili tudi prodati imetje, ki je sicer v lasti ministrstva, a ga ima bolnišnica v upravljanju.
