Slavica Pičerko Peklar
Minister za kulturo Zoran Poznič je včeraj obiskal grad Borl, po ogledu pa povedal: "Všeč mi je, ker zgodbo o oživitvi gradu snujete tukaj, v lokalnem okolju, kar je dober obet, da bo grad, tudi po prvi, delni obnovi resnično zaživel. Dejstvo je, da nas čaka še ogromno delo, na občini in Društvu za oživitev gradu Borl (DgB) pa je, da ministrstvo čim prej seznanite s svojimi programi, da bomo lahko skupaj tudi finančno izpeljali projekt. Možnosti za financiranje vidim v medresorskem sodelovanju, tudi evropskem financiranju." Z aktivnostmi lokalne skupnosti sta ministra seznanili Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane, in Sonja Golc, predsednica društva, ki že dobro desetletje skrbi za urejenost parka ob gradu in kar naprej poziva odgovorne, naj ukrepajo.
Utrjujejo grajsko brežino
Prihodnje leto bo minilo desetletje, kar je država kot lastnica gradu Borl vrata v grajsko poslopje zaprla za obiskovalce. Po mnogih prizadevanjih domačinov, naj grad vendarle ponovno zaživi, na gradu ta čas potekajo arheološka izkopavanja na terasi, še letos pa naj bi se začela tudi dela na notranjem dvorišču. Obnova bo potekala v več fazah. Za prvo je po zagotovilih ministrstva za kulturo namenjenih milijon in pol evrov evropskih sredstev. Dela pa naj bi bila končana leta 2020.
Grad Borl bi lahko postal turistična vstopna točka v vzhodne Haloze, kot bazilika na Ptujski Gori
Borl kot center biotske raznolikosti
Sonja Golc, predsednica Društva za oživitev gradu Borl: "Ministrstvo za kulturo ve, da smo v društvu, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, pripravljeni prevzeti upravljanje omenjene zbirke, skupaj s konzorcijskimi partnerji pa tudi aktivno sodelovati pri pridobivanju sredstev za obnovo druge faze gradu Borl iz evropskih sredstev. Začetek obnove se je zamaknil za eno leto. Zdaj upamo, da bo odgovornim uspelo pravočasno izvesti obnovo, saj nam sicer grozi, da bomo morali že odobrena sredstva vrniti EU. Prizadevamo si tudi za nadaljevanje še druge faze obnove, vendar bo za pridobitev sredstev potreben širši regijski konsenz, saj gre za širšo ohranitev in razvoj kulturne dediščine."
1,5
milijona evrov namenja država za obnovo
