Tam dol na ravnem polju je nekoč stal en beli grad, bi se morala po novem glasiti znana ljudska pesem. Od dvorca Ebensfeld, ki je dobil mogočno renesančno podobo v drugi polovici 17. stoletja, je namreč ostalo zgolj nekaj napol porušenih zidov, nemih prič nekdanjega odnosa do kulturne dediščine. Da se ta odnos izboljšuje, pa dokazuje turistična destinacija Ravno polje, v katero so se vključile občine na tem območju: Kidričevo, Starše, Miklavž na Dravskem polju, Hajdina, Videm in Rače - Fram. Vsaka s svojo tradicijo, zgodbami in kulturno dediščino ter ponudniki kulinarike in namestitev tvorijo pisan mozaik doživetij, povezan v raznolike tematske poti.
Tudi mi smo se podali po poti "šumarjev", kakor so nekoč nekoliko posmehljivo imenovali prebivalce Kidričevega, obdanega z gozdovi. Tako še danes imenujejo tudi nogometaše in navijače Aluminija, ki že vrsto let igrajo v slovenski prvi ligi. Je pa bilo Šumar, kot je razložil lokalni turistični vodnik Klavdij Ferle, v davnih časih ime škratu iz bližnjega gozda, ki si ga okoliški kmeti nikoli niso upali poiskati. Prvemu, ki se je opogumil, je škrat prerokoval, da se bo na tem mestu nekoč razvil velik kraj s tovarno, bolnišnico in pestrim dogajanjem. Potem je škrat izginil in nihče ga ni nikoli več videl.
Za avtodome je poskrbljeno
Tudi brez škrata je na območju med Pohorjem in Halozami marsikaj videti. Ferle je za izhodišče izbral kmetijo Žitnik v Starošincah, kjer Rosmarie in Robert Žitnik s sinom Blažem skrbita za svinje in kokoši, gojita piro, buče, koruzo, ječmen, ajdo, sončnice, lan, iz domačega žita pečeta in prodajata kruh in piškote, zadnjih nekaj let imata tudi postajališče za avtodome. "Najprej smo imeli objavljene napačne koordinate, zato nas ni nihče našel, dokler nas ni odkril novinar RTVS Goran Rovan in popravil podatkov. Kmalu so prišli prvi turisti iz Francije, nato iz Avstrije, Nemčije, Belgije," pripoveduje Rosmarie Žitnik, ki se ves čas trudi skrbeti za dovršen videz okolice in izdelkov, ki jih prodaja. Ker si ob delu z možem težko vzameta čas za dopust, sta vesela, da vsaj svet pride k njima, kot se izrazita. Po lanskem zatišju zaradi pandemije je letos znova več tujcev z avtodomi.
Med vodenjem poskrbljeno tudi za varstvo otrok
Na brezplačni voden ogled po Ravnem polju se lahko odpravite brez spremstva otrok. Za njih bo poskrbljeno na Zabavni kmetiji na Hajdini, kjer bodo otroci preživljali čas med domačimi živalmi in ob pestrem animacijskem programu. Varstvo je namenjeno otrokom od petega leta starosti. Cena triurnega varstva za enega otroka je 15 evrov, cena varstva drugega in naslednjih otrok je 10 evrov. Potrebna je prijava vsaj 24 ur pred pričetkom izleta, na telefonski številki organizatorja izleta (041 257 569, Klavdij Ferle).
Avtodomi lahko med drugim parkirajo tudi pri Zelenem jezeru, gramoznici Pleterje blizu Kidričevega, kjer v času našega obiska zaradi hladnejšega vremena ni bilo veliko obiskovalcev. Ferle pove, da je ob koncu tedna precejšnja gneča, čeprav naprava za vejkanje še ne deluje, si je pa mogoče izposoditi sup, marsikdo pa - na lastno odgovornost seveda - v jezeru zaplava. Na travnatih terasah je prostor tudi za kampiranje, v urejenih sanitarijah pa lahko svoj avtodom pripravijo za nadaljnjo pot tudi turisti, ki sicer prespijo na drugih postajališčih na destinaciji Ravno polje. Prav v tem je smisel povezovanja ponudnikov v enotno blagovno znamko.
Žalostna zgodovina Sternthala
Ravnica Dravskega polja je idealna za raziskovanje s kolesom, zlasti električnim, ki omogoča res udobno premagovanje tudi večjih razdalj. Da pa je tudi naša tura ekološko ozaveščena, poskrbi Klavdij Ferle z električnim kombijem, ki mu ga za ta namen posodijo na Občini Kidričevo, glavni pobudnici razvoja destinacije Ravno polje. Občinski prostori so zadnjih nekaj let v obnovljenem dvorcu Sternthal, s slovenskim imenom Strnišče, ki bolj kot po arhitekturni podobi izstopa s svojo zgodbo. Okoli leta 1870 ga je dal sezidati grof Schöndorf in se vanj naselil z družino, v tri pripadajoča gospodarska poslopja pa so se nastanile delavske družine. Leta 1896 je dvorec s posestvom, velikim približno 331 hektarjev, kupil Ptujčan Franc von Hellin.
Med prvo svetovno vojno je tu nastalo taborišče z bolnicami za vojne ujetnike, ki je za različne begunce delovalo vse do leta 1930. Med drugo svetovno vojno je bilo tukaj znova taborišče, v strniškem gradu pa je bil sedež nemškega vojaškega poveljstva. Taborišče so razpustili šele v začetku 50. let, celoten kraj pa je leta 1953 dobil ime Kidričevo. "Tako je bilo tukaj v 35 letih 25 različnih taborišč, ki so jih ustanovile štiri države," vključi Ferle v vodenje tudi manj slavno plat kulturne dediščine, na katero pa je kljub temu treba ohranjati spomin.
Številne druge zanimivosti Ravnega polja smo si na turi lahko ogledali zgolj mimogrede, saj dveurno vodenje, ki ga financira Slovenska turistična organizacija in je zato za obiskovalce brezplačno, hitro mine. Med ponudniki, ki se prijavijo za sodelovanje v programu, se vedno najde tudi kakšen, pri katerem si lahko turisti privežejo dušo z lokalnimi dobrotami izpod spretnih prstov kmečkih gospodinj.
