Čebelar Mitja Šibila iz Tržca rad in uspešno ustvarja kaj novega

Mitja Šibila iz Tržca sodi že v tretjo generacijo, ki se v družini poklicno ukvarja s čebelarstvom. Prve tečaje za profesionalnega čebelarja je, ko je sodeloval z Agromelom in nato z Medexom, opravil že njegov dedek Ivan Maroh. Od leta 1978 sta kot zaposlena pri Medexu čebelarila tudi Mitjeva starša Danica in Milan Šibila, ki sta po osamosvojitvi Slovenije šla na svoje s svojimi čebelami. Ko je njegov oče umrl, se je Mitja odločil, da bo s čebelarstvom nadaljeval, saj je delo ob očetu spoznaval že od mladih nog in ga je tudi nadvse veselilo. Zdaj mu pri delu pomagata mama Danica in življenjska sopotnica Brigita Kirič, radi se jim pridružita tudi hčerki, še osnovnošolki Miša in Maša.

Odločitev za čebelarstvo

V zadnjih dveh letih je Mitja oblikoval svojo blagovno znanko Aromellis: "Gre za sestavljenko iz latinskih izrazov za okus in med. Ker bi se radi naprej razvijali, smo se odločil za univerzalno uporabno ime. V njem je povzeto bistvo, saj je naš med s haloškega območja res aromatičen. Mi pravimo, da so to žlahtni okusi Haloz. Pri razvijanju podobe blagovne znamke mi je veliko pomagal grafični oblikovalec Aleksander Brezlan."

Na skupno sedmih mestih imajo kar 320 gospodarnih čebeljih družin in še od 60 do 80 rezervnih družin. "Pet od sedmih čebelnjakov imamo v Halozah, saj smo se hoteli umakniti pred intenzivnim kmetijstvom na njivah in v sadovnjakih, s katerimi smo imeli pred leti kar nekaj izgub čebeljih družin, hkrati pa je tam tudi bolj bogata in raznovrstna paša. V Halozah slabih izkušenj, denimo zaradi gojenja trte, doslej nismo imeli."

Njihovi čebelnjaki so na Borlu, v Brezovcu, na Okiču, v Trdobojcih na Čerinovem in v Zaklu pri Podlehniku ter še doma in na očetovi domačiji v Tržcu, kjer imajo rezervne panje. Mitja Šibila se je ukvarjal tudi z mizarsko obrtjo, predvsem parketarstvom. Ker sta tako čebelarstvo kot parketarstvo zahtevala celega človeka, se je leta 2018 odločil, da se popolnoma usmeri v čebelarstvo: "Obojega hkrati nisem več zmogel dobro delati. Za potrebe čebelarstva še kaj naredim iz lesa, a me je bolj povleklo k čebelam, ko sem že malo pregorel in spoznal, da oboje pač ne gre."

Odločil se je, da svojo dejavnost poveča z 250 čebeljih družin na 320. Verjame, da se je dobro odločil, čeprav vremenske razmere zadnja leta precej vplivajo na to, da je čebelja letina slabša. Vendar je koronakriza po drugi strani prispevala k večjemu zavedanju ljudi o pomenu zdravega življenja, ki vse bolj posegajo po čebeljih izdelkih za krepitev imunskega sistema. Šibila: "Ljudje dajo več na svoj imunski sitem, zavedati so se začeli pomena matičnega mlečka za zdravje. Veliko stalnih strank in tudi novih nas je zato klicalo, da smo jim peljali mleček in med na dom ali so po izdelek prišli kar k nam na dvorišče," pripoveduje Mitja Šibila.

Odvisni od narave

Šibilovi imajo štiri vrste medu, a nekaterih nimajo vsako leto, saj so odvisni od vremenskih razmer. Osnovni izdelek je matični mleček: "Z njim je ogromno dela in zahteva, da si vsak dan v čebelnjakih. Matičnega mlečka pridelamo do 50 kilogramov letno, kako leto tudi samo 38. Med medovi, ki smo jih v dobrih letih pridelali od osem do deset ton, zadnja leta pa le pet do šest ton, imamo največ cvetličnega, kostanjevega in nektarjevega gozdnega medu. Žal pa zadnje čase zaradi pozebe skoraj nič akacijevega in tudi lipovega imamo le občasno. "

Mitja Šibila rad poskuša kaj novega, zato prodajajo tudi med s suhimi marelicami ali slivami ter z lešniki in orehi ter kremni med, ki mu dodajajo čokolado ali cimet. Znani so tudi po izdelku Čebelica miks, mešanici medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka, primernem za otroke. Šibila se je lotil tudi pridelave medenega žganja, likerja, vina in kisa ter medenega vina barique, staranega v hrastovih sodih. Za prihodnje leto napoveduje še medeno penino.

Mitja Šibila je prepričan, da čebelarji v primerjavi s kmeti niso enakopravno obravnavani pri neposrednih plačilih: "Čebelarska zveza bi si morala bolj prizadevati, da tudi čebelarji dobijo subvencije, saj so veliko bolj odvisni od muhaste narave kot druge kmetijske dejavnosti in se prav tako borijo za osnovno preživetje. Dobimo le nekaj za tehnično pomoč, razpisov za osnovno dejavnost čebelarstva pa tudi ni. "

Kako Haloze vidijo čebele

Mitja Šibila ima precej zamisli za turistični razvoj svojega čebelarstva. Rad bi naredil čebelnjak za apiterapijo in prostor za degustacijo izdelkov, kjer bi bilo dovolj prostora za večji avtobus obiskovalcev. Rad bi uredil stekleni panj, da bi imeli obiskovalci vpogled v življenje čebel. Zamislil si je tudi, da bi z dronom posnel, kako je iz čebelje perspektive videti haloška pokrajina. Žal s svojim projektom na razpisu LAS Haloze ni uspel, a načrtov ne bo opustil.

Šibilovi so podjetni pri iskanju prodajnih poti. Že nekaj let so njihovi izdelki v sistemu kmetijskih zadrug, kjer so del sheme Lokalno v lokalnem, v prodajalnah Implan ter v mariborskem čebelarskem centru. Bili so tudi na Lidlovi lojtrci domačih. Ponosni so, da jim je uspelo priti v ptujske vrtce ter Center starejših občanov v Ormožu ter tamkajšnjo trgovino Špajza.

"Vključeni smo bili tudi v okvir pomoči Ljubljanske banke, ki je tisoč naših paketov namenila za svoja poslovna darila in darilom se tudi sicer vse več posvečamo. Zamislil smo si obeske za božično-novoletna drevesca in sveče iz čebeljega voska. Veliko si obetamo še od vzpostavitve spletne trgovine, ki jo pravkar uvajamo," niza načrte Šibila. In doda, da so se lotili kozmetičnih izdelkov, kot so kopalna sol, kreme za telo in obraz in trdo milo. Šibila se vedno želi naučiti še česa novega, številna priznanja pa mu povedo, da je na pravi poti.