Temeljiti pregledi in redno spremljanje zdravja čebeljih družin in zalege, pravočasno odkrivanje in preprečevanje bolezni, preverjanje zalog hrane, priprava satnic, prevozi čebel na pašo, vzreja matic, zbiranje cvetnega prahu in točenje medu, dopolnitev zimske zaloge hrane ter še mnoga opravila so del vsakdana vsakega dobrega čebelarja. Simon Kotnik nadaljuje družinsko tradicijo čebelarjenja od dedka naprej in z očetom Dragom sta nedvomno dobra čebelarja - skrbna, odgovorna, polna znanja in izkušenj.
Od šivanja k čebelam
V času njune obrtniške dejavnosti, ko so dolga leta kot podizvajalec v Lovrencu šivali čevlje za slovenski Ciciban, jima je čebelarjenje predstavljalo bolj koristno prostočasno dejavnost, zadnja leta pa preraslo v način življenja in posel. Takšno delo vključuje poglobljeno razumevanje teh ljudem tako koristnih žuželk, predvsem pa sta Kotnika s čebelami in naravo razvila spoštljiv odnos. Njune čebele se pasejo na različnih koncih Slovenije ter nabirajo nektar medovitih gozdnih in travniških rastlin Pohorja, Podravja, Prekmurja in Krasa.
V družini so s čebelami in naravo razvili spoštljiv odnos
Idej za razvoj ne manjka
Simon in Drago pa nista zagovornika visokih standardov samo na področju vzgoje in odgovornega ravnanja s čebelami, svoje dobro ime ohranjata tudi z rednimi veterinarskimi pregledi panjev in medu, pri polnjenju pa vzdržujeta stroga pravila ohranjanja čistoče in glede embalaže. Simon se zadnja leta navdušuje tudi nad novimi znanji na področju apiterapije, vede o krepitvi zdravja in zdravilnih učinkih čebeljih pridelkov. Pove, da je področje dopolnilne oblike zdravilstva v Sloveniji še v razvoju, zlasti če se primerjamo z vzhodnimi državami, kjer je apiterapija med drugim vključena v osnovno zdravljenje bolezni dihal. Inhalacije hlapov voska, propolisa in medu blagodejno delujejo na dihalne organe, umirjajo vnetje sluznic, delujejo protibakterijsko in protivirusno. Idej za nadaljnji razvoj dejavnosti ne manjka.