Hojka Berlič
Kot skoraj vsako jesen, že štiri desetletja, se je tudi danes zjutraj nekaj deset prostovoljcev iz daljne iz bližnje okolice, opremljenih s škornji, rokavicami, pa tudi grabljam, vilami in motikami, celo kakšna motorna žaga se je našla, zbralo na obrežju Ptujskega jezera. Le kakšne pol ure kasneje so se že spoprijeli s ponekod izjemno gostim rastjem na štirih otočkih ob desnem bregu jezera. "Na ta način ohranjamo gnezdišča ogroženih vrst – navadne čigre in rečnega galeba. Rečni galeb je vrsta, ki trenutno gnezdi samo na tej lokaciji v Sloveniji. Čigra pa ima še nekaj gnezdišč tudi drugje, in sicer na obali v Sečoveljskih solinah in v Škocjanskem zatoku, vendar je to najpomembnejše," je, preden so se s čolni odpeljali na delo pojasnil Luka Božič, varstveni ornitolog na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije(DOPPS). Posebej navadna čigra, ki si gnezdo splete na tleh, namreč za gnezdenje potrebuje golo oziroma pretežno neporaščeno podlago. V naravi prodnate otoke čisti tok reke, poplave. Na jezeru, kjer tega ni, pa morajo pticam na pomoč priskočiti ljudje.
Med prostovoljci, ki so danes kar krepko zavihali rokave, je bilo opaziti kar nekaj mladih obrazov, tudi študentko biologije Katarino Auer iz Pragerskega: "Na splošno me zanimajo živali, s pticami pa se sicer nisem do sedaj veliko ukvarjala. Danes sem prišla preprosto zato, ker se mi, da tako, če se udeležimo akcije, vsaj nekaj konkretnega naredimo.«"Predvsem zaradi hčerinega navdušenja se je za sodelovanje v akciji odločil tudi Andrej Horvat iz Peker: "Hčerka študira v tej smeri, je tudi predsednica štajerske sekcije društva. Zato hodimo na predavanja, na izlete, letos prvič pa tudi na akcijo. Konec koncev pa smo tako tudi v naravi in se družimo."
Čigro umetno ohranjajo na Dravi
Prvi otok je na Ptujskem jezeru nastal že konec sedemdesetih let, takoj po oblikovanju tega, s 346 hektarji površine največjega umetnega jezera pri nas. In ptice so ga takoj vzele za svojega. "In tudi naša akcija se je pravzaprav začela že takoj takrat. Pred izgradnjo jeza in potopitvijo je namreč kolonija gnezdila v naravnem habitatu v nekdanjem rečnem rokavu Drave. Kasneje so bili otok zgrajeni prav z namenom, da služijo kot gnezdišča tem vrstam ptic. Leta 2004 je bil tako zgrajen novi otok, kakor ga imenujemo, leta 2014 pa še oba prodnata otoka. In prav ta dva sta danes najpomembnejši gnezdišči. Navadna čigra v zadnjih letih gnezdi samo na teh dveh otokih," je še povedal Božič. Številčnost galebov na Ptujskem jezeru se z leti povečuje, sedaj je do 800 parov. Lani pa so na jezeru našteli tudi 150 parov čiger.
Korak naprej
V zadnjih letih so sicer na Ptujskem jezeru naredili velik korak naprej, predvsem na področju opazovanja ptic, posebej s pred štirimi leti postavljeno novo opazovalnico tik ob otokih, v kateri je za boljše opazovanje nameščen tudi spektiv. Božič: "Namen je ljudem predstaviti te ogrožene vrste, jim omogočiti, da si jih tudi ogledajo. Informacijske table pa ljudi seznanjajo še z zgodovino, nastankom te kolonije, ogroženostjo teh vrst in pomenom območja." Tudi sicer se po besedah Tilena Basleta, varstvenega ornitologa pri DOPPS, ornitološki turizem v zadnjem času tudi pri nas razvija: "Bi pa rekel, da še vedno precej pogrešam ponudbo na tem področju. Ker je to ponekod, predvsem v Zahodni Evropi, kar pomemben turistični produkt. Torej vodenje opazovanja ptic na posebej za to prilagojenih območjih je del neke stalne turistične ponudbe." Zato v DOPPS pozdravljajo pobudo Zavoda za turizem Ptuj, da bodo v oktobru organizirali vodenje od mostu za pešce do opazovalnice ptic. "Če ljudje nimajo možnosti, da vidijo, spoznajo naravo, je tudi ne bodo nikoli varovali," je še prepričan Basle.
