Dijaški dom Ptuj: Kdor hoče, dobi tudi enoposteljno sobo

Zasedenost ptujskega dijaškega doma je v veliki meri odvisna od izobraževalnih programov, ki jih ponujajo tamkajšnje srednje in poklicne šole, zadnja leta tudi višje strokovne. "Ker nekih posebej atraktivnih programov ni, v to naše okolje tudi ne prihajajo mladi iz bolj oddaljenih krajev, ki bi iskali možnost bivanja v dijaškem domu. Včasih je bilo tak program denimo šolanje za kleparja krovca, zdaj pričakujemo, da bo med dijaki, ki se bodo vpisali na umetniški program gimnazije, kdo potrkal tudi na vrata našega dijaškega doma," pravi Ivan Hercog, ravnatelj Dijaškega doma Ptuj, ki je bil zgrajen pred 40 leti. Takrat za skoraj 200 dijakov s ptujsko-ormoškega območja, ki so po večini obiskovali tamkajšnje šole. Pred četrt stoletja, ko se je zdajšnji ravnatelj zaposlil v domu, je v njem bivalo kakih 160 srednješolcev, zadnje desetletje njihovo število samo še pada.

Dobro sodelovanje z dijaki športniki

"Preteklo šolsko leto smo imeli v domu 41 dijakov, pri nas je bivala, kot že leta, tudi skupina učencev Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, občasno pri nas stanujejo dijaki na izmenjavi, različne kulturno-umetniške skupine, tudi športniki, a v tem letu takih nekajdnevnih nastanitev ni, še vedno pa sodelujemo s centrom za socialno delo, in če ti kdaj potrebujejo hitro nastanitev za svoje uporabnike, jim rade volje priskočimo na pomoč," razlaga Hercog in poudarja, da dijaki bivajo v samo njim namenjenem delu doma, mešanja med skupinami stalnih in občasnih stanovalcev tako ni. "Zelo dobro sodelujemo s športniki, v zadnjih letih predvsem z mladimi slovenskimi tehniškimi upi, ki trenirajo na Ptuju, bivajo pa pri nas. Pomagamo jim, kolikor le lahko, in po njihovih odzivih so zadovoljni z bivanjem pri nas. Življenje v domu je varno, mladi niso vezani na vsakodnevne vožnje v šolo in domov, saj je od našega doma do bližnjih šol le nekaj deset metrov, tudi nevarnostim v prometu se tako izognejo, ne izgubljajo časa za vožnjo, pa jim tako ostane več časa za učenje ali prostočasne aktivnosti. Obenem pa vsem, ki to želijo ali potrebujejo, ponujajmo brezplačno učno pomoč in veliko mladih šolski uspeh s prihodom v dom izboljša," omenja ravnatelj ptujskega dijaškega doma, ki je po zasedenosti najmanjši med samostojnimi slovenskimi domovi.

V dom na poti k odraslosti

Da se v domu, kjer je zaposlenih 13 delavcev, prav vsi poznajo, so te dni povedale čistilke, ki hitijo z generalnim čiščenjem sob. Ker je dijakov, ki bivajo v ptujskem dijaškem domu, vse manj, se to odraža tudi pri številu zaposlenih, zato so veseli občasne pomoči mariborske enote urada za probacijo, a kot poudarja ravnatelj, doma zelo dobro preverijo, kdo jim prihaja na ta način pomagat. "Tako dijaki, ki pri nas bivajo, kot njihovi starši so največkrat zelo zadovoljni, da so se odločili za tovrstno možnost poti v odraslost. Mi resda dijakom pomagamo in svetujemo na njihovi poti v odraslost, a v resnici je že sam prihod v dijaški dom prav posebna izkušnja, ki je doma nikakor ne morejo doživeti," omenja Ivan Hercog, ki dodaja, da lahko na vrata njihovega doma potrka vsak, ki si želi pred odločitvijo, kje bivati v srednješolskih letih, preveriti, kakšno je življenje v domu.
"Rade volje bomo bodočim dijakom in njihovim staršem predstavili naše delo, ki smo ga zastavili tako, da dijake spodbujamo v njihovem napredku, ko je treba, pomagamo, in kar je pri odraščanju še kako pomembno, živijo v skupnosti, ki temelji na sodelovanju in strpnosti." Kot še dodaja ravnatelj ptujskega dijaškega doma, že nekaj let proučujejo tudi možnost, da bi prav v njihovem domu odprli vrata kakšni od skupin mladih iz mariborskega mladinskega doma.