Slavica Pičerko Peklar
Vitezi pesničarji, ki so pred dobrimi štirimi leti pri baročnem dvorcu Dornava posadili 54 mladih češnjevih dreves, so preteklo soboto lepo rastoči sadovnjak presadili severno od nekdanje oranžerije, tja proti reki Pesnici, kjer je nekdaj že rasel sadovnjak visokodebelnih jablan in hrušk.
Posege odobrijo strokovnjaki
Presaditev češnjevih dreves je tokrat potekala pod skrbnim očesom sokrajana Mirka Cigule: "V Dornavi imamo cvetličarno in bolj kot ne po naključju smo se pred tremi leti odzvali povabilu ministrstva za kulturo, ki je iskalo upravnika tega našega dvorca. Zadolženi smo za upravniške storitve in vzdrževanje parkovnih površin. Izziv je velik, saj dvorec obsega kar 21 hektarjev zemljišč, od tega je 4,5 hektarja zelenic z nekdaj zelo lepo urejenim angleškim parkom. Zdaj je na nas, da skrbimo za vzdrževanje tega. In ker želimo, da dvorec s svojo okolico zasije v nekdanji lepoti, se vseh posegov v okolico lotevamo v dogovoru s strokovnjaki. Vedeti je treba, da je dvorec eden od dvanajstih najbolj zaščitenih v državi, pred časom je bil izdelan konservatorski načrt bodočega urejanja in mi ga pri načrtovanju svojega dela tudi spoštujemo. Tako smo hitro ugotovili, da omenjeni sadovnjak ni zasajen, kjer bi moral biti, in s prostovoljno akcijo smo ga zdaj v zadovoljstvo vseh presadili. Bomo pa tam v prihodnje posadili še druga sadna drevesa," napoveduje Cigula, ki je pred časom poskrbel tudi za geodetske meritve, da se zdaj končno ve, kakšen je obseg posesti dvorca.
Sodelovanje so podaljšali
Dvorec Dornava je v upravljanju ministrstva za kulturo. Za vzdrževanje parka in upravniške storitve zadnja leta, potem ko je občina ministrstvu za kulturo vrnila ključe dvorca, skrbi Cvetličarna Narcisa iz Dornave, s katero ministrstvo za kulturo vsako leto od leta 2016 sklene letno pogodbo.
Antične podobe Herkula
Dvorec Dornava je bil prvič omenjen leta 1435. Do 18. stoletja so bili lastniki gospodje Ptujski, Herbersteini in Sauerji. Dvorec je bil manjši od današnjega. Skupaj s posestvom ga je leta 1730 kupil grof Dizma Attems, ki ga je dal med letoma 1739 in 1743 dograditi v velik baročni dvorec, okrog njega je bil urejen park z drevoredom in številnimi skulpturami. Od leta 1820 so bili njegovi lastniki Auerspergi, zadnja lastnica (pred drugo svetovno vojno) pa rodbina Pongratz. Osrednja slavnostna dvorana je poslikana s podobami antičnega junaka Herkula, drugi deli pa so bili opremljeni z rokokojskim pohištvom in okrašeni s številnimi štukaturami.
Dvorec varujejo pred nadaljnjim propadanjem in čakajo ustreznega najemnika
