Damijan Toplak
Pri Kokotovih v Marjeti na Dravskem polju se z vzrejo in prodajo piščancev ukvarja že tretja generacija, počasi pa tudi četrta, pove 51-letni Igor Kokot. A od te dejavnosti v celoti ne živi nihče, tudi sam je zaposlen kot komercialist v enem izmed mariborskih podjetij, polovično zaposlena je tudi žena Tatjana, ki je sicer nosilka dejavnosti na njihovi piščančjerejski kmetiji, medtem ko hčerka Urška, ki je vpisana na magistrski študij prava, in sin Žiga, ki se izobražuje na glasbenem področju, še študirata, a že zdaj pomagata pri delu na kmetiji, hkrati pa kot velika lokalpatriota razmišljata, da bi tudi kasneje živela v starški občini.
Včasih prodajali cele piščance, zdaj po kosih
"Na naši kmetiji se z vzrejo piščancev ukvarjamo že pol stoletja. To dejavnost bi radi opravljali še naprej, ob prodaji mesa pa bi radi izdelovali izdelke iz piščančjega mesa, kot so hrenovke, različne klobase in tudi pašteta. Vseh teh pet desetletij smo pri prodaji piščančjega mesa prisotni na mariborski tržnici, kjer so se pred desetletji prodajali celi piščanci. Kupcev tudi po več tednov ni bilo na spregled, zdaj pa pridejo tudi večkrat tedensko in kupijo piščanca po kosih, saj so se vmes spremenile prehranjevalne navade," pojasni Igor Kokot in še doda, da pri njih letno vzredijo okrog pet tisoč piščancev, kar je občutno premalo, da bi lahko cela družina živela zgolj od te kmetijske dejavnosti. Tako je za njihovo družino vzreja piščancev bolj hobi, ob katerem zaslužijo kakšen evro.
Umirjenega podeželskega življenja ne bi zamenjal za nič na svetu
Sogovornik potrka ob les, ko pove, da na srečo na njihovi kmetiji še niso imeli nobenega izbruha (ptičje) bolezni, čeprav jim je zloglasna ptičja gripa leta 2006, ko so ob Dravi v Mariboru umirali od ptičje gripe tudi labodi, takrat odnesla kar 90 odstotkov prometa. Redno namreč pošiljajo v laboratorije na pregled vzorce piščancev. Čez kakšno desetletje, ko namerava Igor Kokot prevzeti družinsko kmetijo od staršev, jo želi usmeriti v izključno ekološko kmetovanje in zgraditi prostore, kjer bodo lahko strankam ponudili različne izdelke iz piščančjega mesa.
Strasten navijač, podpornik lokalnega nogometa
Igor Kokot je pri uspešnem lokalnem Športnem društvu Marjeta bil nogometaš, blagajnik in predsednik kluba. Tako kot vsi krajani Marjete na Dravskem polju je ponosen, da je ŠD Marjeta letos praznovalo že 50 let obstoja in da so njihovi nogometaši osvojili naslov podprvaka v prvi mariborski članski medobčinski ligi. "V klubu so želeli ob visokem jubileju postati prvak lige, kar bi jim skoraj uspelo, vprašanje pa je, ali bi lokalno okolje lahko podprlo njihov nastop v tretjeligaški konkurenci," meni. Doda, da ima Marjeta v 1. MNZ Maribor z naskokom največ gledalcev na domačih tekmah, kar kaže na priljubljenost nogometa v tem kraju, medtem ko v sosednjih Trničah prevladujejo gasilci in tamburaši, a krajani obeh naselij družno dihajo za vsa tri društva. Igor je strasten navijač, in z družino so doživeli že kar nekaj največjih slovenskih (ekipnih) športnih uspehov, seveda ne bo manjkal niti na bližnjem svetovnem prvenstvu v odbojki v ljubljanskih Stožicah ter na košarkarskem evropskem prvenstvu v Nemčiji.
V celotni občini Starše, pravi sogovornik, je izjemno veliko dogodkov, medtem ko je precej slabše na infrastrukturnem področju, čeprav so lokalne ceste bile zgledno urejene, dokler jih niso prekopali zaradi gradnje kanalizacije. Nekoliko moteče je, da izumirajo stare domačije, v katere se nihče ne preseli na novo, spodbudno pa, da so v Staršah dobili na nogometnem stadionu povsem novo tribuno, še bolj pa je za njihov del starške občine pomembna izgradnja nove podružnične šole v Marjeti, brez katere si po Kokotovih besedah razvoja tega dela občine ne da predstavljati. Zaključi, da mu je umirjeno podeželsko življenje v Marjeti in v sosednjih Prepoljah, kjer z družino tudi živi, tako všeč, da ga ne bi zamenjal za nič na svetu. Tu je tudi več medsosedske pomoči in druženja, česar pa v mestu in primestnih naseljih ne poznajo več.
