Dijak Sebastjan Milošič, doma z vrha Gorce nad Podlehnikom, biva v ptujskem dijaškem domu že peto šolsko leto, saj se tako izogne tudi vsakodnevnemu pešačenju do avtobusa, ki iz njegovega kraja bolj poredko vozi na Ptuj:
"V dijaškem domu, vendar v enem od mariborskih, je med šolanjem živela že moja sestra in že takrat sem se odločil, da bom šel v dom tudi sam. Ker sem se odločil najprej za triletno šolanje, ki ga zdaj nadaljujem v srednješolskem programu, sem zdaj tukaj že peto leto. V domu imam tudi več prijateljev, kot bi jih imel doma, saj živimo bolj na samem. Do šole je le nekaj deset metrov, tako mi ostane čas za učenje in za druženja, tudi za igro nogometa ali odbojke v telovadnici sosednje šole dr. Ljudevita Pivka. Vzgojitelji so vedno pripravljeni pomagati, tako pri učenju kot reševanju kakšnih mladostniških težav."
Dobri pogoji bivanja
Z začetkom šolskega leta so se srednješolci vrnili v ptujski dijaški dom, kjer pa je še vedno najti kakšno prosto sobo. "Večina prijavljenih dijakov se je v dom vselila že dan pred prvim šolskim dnem, in kot kaže, bo tudi to šolsko leto v domu prebivalo od 30 do 40 dijakov. Velja pa, da dijaki in njihovi starši, ki še razmišljajo, ali potrkati na naša vrata, to lahko storijo kadarkoli. Mi jim bomo svetovali, predstavili naše delo in tudi prisluhnili željam po namestitvi. Dijaki lahko izbirajo med eno- ali dvoposteljno sobo, imamo učilnice za učenje, skupne prostore za druženje, tudi knjižnica deluje v domu. Po dogovoru s sosednjo šolo pa lahko ob večerih uporabljamo njihovo telovadnico, kjer dijaki najpogosteje zaigrajo odbojko ali nogomet," pravi Ivan Hercog, ravnatelj Dijaškega doma Ptuj.
Dodaja, da je osnovna cena mesečnega bivanja v domu, z vso oskrbo ter brezplačno učno in tudi siceršnjo podporo, 220 evrov. Nekoliko, za kakšnih 30 evrov, se zviša, če želi dijak v sobi bivati sam. "Majhnost je zagotovo naša prednost, saj poznamo prav vsakega dijaka in lahko vzpostavimo odnos, ki se res zelo približa življenju v družini. Dijakom zagotavljamo vsestransko brezplačno podporo - pa ne samo pri učenju, pač pa tudi sicer. Iščemo rešitve, ko je treba. Naši vzgojitelji sodelujejo tako s starši kot šolami, ki jih obiskujejo dijaki. Tudi lokacija doma je idealna, saj je do srednjih šol le nekaj deset oziroma sto metrov, blizu so tudi športna igrišča, kar je pomembno za tiste naše dijake - in teh je vsako leto več -, ki se aktivno ukvarjajo s športom. Ta čas je v našem domu kar nekaj perspektivnih mladih nogometašev, včasih smo imeli tudi tenisače, z nami je bila tako tudi Tamara Zidanšek," omenja Hercog.
Dodaja, da so življenje v domu brez težav prilagodili sedanjim razmeram, povezanim s covidom-19: "Dijaki, ki bivajo pri nas, živijo v mehurčku. Vsi spoštujemo sprejeta pravila in kakih težav ne pričakujemo. Seveda pa lahko pride tudi do neljubih okužb. A ker je dom velik, nas pa je malo, lahko dijake po potrebi povsem ločimo po sobah."
Boljši učni uspehi
Ptujski dijaški dom že leta sodeluje v programu Botrstvo in projektu Mirno morje. Preko njiju pomagajo dijakom, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij. "Mlade spodbujamo, da razvijajo svoje talente in da prosti čas preživljajo kar se da aktivno. Ko je mogoče, organiziramo v domu različne delavnice in obiščemo skupaj kakšno mestno prireditev. Mladi sodelujejo pri organizaciji življenja v domu, dobro pa deluje tudi domski sklad," pravi vzgojiteljica Sonja Leben in dodaja, da so resnično kot malo večja, razširjena družina.
V ptujskem dijaškem domu je še mogoče najti prosto posteljo
"Komaj čakam, da se letos - lani to žal ni bilo mogoče - odpravimo na morje, saj naš dom že več let sodeluje v projektu Mirno morje," pravi Beti Franc, dijakinja Gimnazije Ormož, kjer obiskuje program predšolske vzgoje. "Moja družina zdaj živi v Poljčanah, a že osnovno šolo sem obiskovala na Ptuju in zato odločitev, da pridem v času srednje šole živet v dijaški dom, ni bila težka. Iz Poljčan do Ormoža bi bilo nemogoče vsak dan v šolo, zdaj gre brez težav. Zjutraj se odpeljem z avtobusom v Ormož in popoldan nazaj. V domu sem že četrto leto, in če bi se še enkrat odločala, bi spet izbrala to možnost, saj mi v domu ni nikoli dolgčas, vedno se kaj dogaja, meni pa še največ pomeni učna pomoč, ki je resnično dobrodošla in - kar je še kako pomembno - brezplačna. Ko se pogovarjamo s prijatelji, vsi povedo, da so učni uspeh z bivanjem v domu izboljšali. Ker obiskujem šolo, kjer se veliko posvečamo tudi ročnim delom, kaj uporabnega rada pokažem tudi tukaj, na domskih delavnicah."