O tem, da so ptujski mestni svetniki na majski seji po kar nekaj pomislekih in zadržkih vendarle sprejeli sklep, da Ptuj nadaljuje kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025, a naj bi bila ta v končni različici tako vsebinsko kot finančno prilagojena trenutni situaciji, ki je posledica spopadanja z epidemijo novega koronavirusa, smo že obširno poročali.
Že zdaj na spodnji meji
Drugo, se pravi dokončno prijavno knjigo naj bi štiri mesta kandidati za EPK 2025, ki so se uvrstila v drugi krog - poleg Ptuja še Ljubljana, Nova Gorica in Piran - oddala novembra. Decembra naj bi Ptuj obiskala komisija, končna odločitev o EPK 2025 pa naj bi bila najverjetneje znana konec leta.
Dogovarjanja
Po pričakovanjih v prvem krogu prijave naj bi država za programski del, ki vključuje tudi organizacijo in marketing, namenila od 10 do 15 milijonov evrov, kar naj bi pomenilo polovico denarja za program. "Del teh sredstev bi se teoretično lahko namenil za investicije, ampak po mojem to ni modro," je prepričan Šteger.
Drugo polovico naj bi za EPK prispevali mesto, regija, prihodki, sponzorstva in evropska sredstva. In čeprav so vodstvo občine in svetniki očitno ocenili, da gre glede na trenutno situacijo za previsok vložek, pa bi po drugi strani glede na izkušnje po Štegerjevem mnenju manj kot 20 milijonov evrov zagotovljenih programskih sredstev močno zmanjšalo kredibilnost prijave.
20
milijonov evrov naj bi bil proračun EPK - a ne le za program, ampak za vse skupaj, z investicijami vred