Kinematografija na Ptuju ima dolgo zgodovino, saj je bila v prostorih današnjega Mestnega kina Ptuj že pred več kot 120 leti prva kinopredstava in mesto se danes ponaša z najstarejšim še aktivnim kinoprizoriščem v Sloveniji. Od leta 2008 je upravitelj Mestnega kina Ptuj Center interesnih dejavnosti (CID) Ptuj, ki je vrata v kino odprl vsem, ki si radi ogledajo kakovostne filme in jih pritegne tudi obfilmsko dogajanje, kot so pogovori s filmskimi ustvarjalci. Odmevni so programi za starejše, mlade, osnovnošolce in predšolske otroke, mlade družine. Mestni kino Ptuj je že leta aktiven član Art kino mreže Slovenije in mednarodne mreže Europa Cinemas.
Za ponudbo 130 tisočakov
Ta čas v pritličju kina, kjer je bil doslej prazen prostor, urejajo še eno manjšo kinodvorano in večnamenski prostor.
"Ureditev dodatne kinodvorane je že desetletja stara želja in zelo smo veseli, da smo končno našli priložnost za njeno uresničitev. Prepričani smo, da gre za veliko pridobitev za mesto. Sredstva za novi komplet sodobne mobilne digitalne kinoopreme nam je uspelo pridobiti na razpisu Evropske komisije Kinematografi kot inovativna kulturna središča v lokalnih skupnostih z mednarodnim projektom Resonance Cinema. Vrednost ptujskega dela projekta je dobrih 129 tisoč evrov, od tega je 70 tisoč evrov namenjenih za tehnično opremo. Mestna občina Ptuj (MOP) pa je primaknila 20 tisoč evrov za gradbena dela," razlaga Nina Milošič, specialistka mladinskega dela CID in odgovorna za področje delovanja Mestnega kina.
Le dobro leto za Parizom
Ptuj je prvo filmsko projekcijo doživel le dobro leto potem, točneje 3. marca leta 1897, ko sta brata Lumiere predstavila kinematograf prebivalcem Pariza. Na Ptuju so takrat zavrteli filme Pralnica, Plavalna šola in Prihod vlaka na postajo, ki je mnoge preplašil, da so kar pohiteli iz dvorane.
Da dve kinodvorani za kino pomenita predvsem še širšo in še bogatejšo filmsko ponudbo, saj bodo projekcije lahko potekale v dveh dvoranah sočasno, pravi sogovornica in dodaja: "Kot edini kino v mestu smo doslej ves čas lovili ravnovesje med projekcijami art filmov, prikazovanje katerih kot član Art kino mreže Slovenije in mreže Europa Cinemas razumemo kot naše temeljno poslanstvo, in projekcijami studijskih filmskih uspešnic, ki si jih občinstvo v mestu prav tako želi. Z dvema dvoranama bo teh dilem manj, saj se bo število za projekcije primernih terminov podvojilo."
Z dvema kinodvoranama bo lažja tudi logistika glede šolskih kinopredstav, saj bodo lahko mlajši učenci, ki še ne berejo podnapisov, v eni dvorani gledali zanje primeren film, starejši pa v drugi dvorani drugega. Tako bodo lahko zaradi povečane kapacitete gostili celo šolo istočasno, kar je tudi za šole lažje zaradi avtobusnih prevozov.
"Ker bo nova dvoranica manjša, v njej bo od 30 do 50 sedežev, in bo urejena v pisanem, neformalnem klubskem vzdušju, bo omogočala prijetnejšo izvedbo bolj nišnih, tudi intimnejših dogodkov. Zelo se veselimo na primer kina po izbiri, kjer bo lahko družba sama izbrala film, recimo ob rojstnih dnevih. Še veliko novih priložnosti se bo odprlo, vseh se zdaj morda niti še ne zavedamo," pravi Nina Milošič, ki je s svojim pogledom na film pripeljala v mesto nova doživetja, ki v nostalgično in retro okolje starega mestnega kina pogosto privabijo tudi obiskovalce iz sosednjih mest.
Odprtje bo v živo, ko bo
"Ko pa v prostoru ne bo filmskih projekcij in obfilmskih dogodkov, bo ta gostil CID-ove tečaje in delavnice, saj jih je iz leta v leto več in so dosedanje prostorske kapacitete že dodobra zasedene. Kinooprema v prostoru bo mobilna, torej jo bomo lahko prenesli tudi na prosto in na druge lokacije. Doslej smo morali opremo za takšne dogodke najemati pri komercialnih ponudnikih, zato smo si jih lahko privoščili le redko. S tem se nam bodo odprle številne nove možnosti in priložnosti za bogato filmsko in obfilmsko dogajanje na različnih zunanjih in notranjih prizoriščih na Ptuju in okrog njega ter nove možnosti sodelovanja z drugimi organizacijami," napoveduje Milošičeva.
Dodaja, da bodo novo dvorano uredili tako, da bodo v največji meri ohranili nostalgičen ambient najstarejšega še aktivnega kinoprizorišča v Sloveniji: "Ohranili bomo vse žlahtne značilnosti prostora, kot so veličastni oboki, originalna lesena tla, leseni stenski opaži in stavbno pohištvo. Je pa treba na novo napeljati vse inštalacije, urediti ogrevanje in prezračevanje, obnoviti stene in vse lesene dele, urediti dostop. Gradbena dela niso bila upravičen strošek na razpisu, zato nam je pri tem pokritju stroškov pomagala MOP."
Dodatna manjša dvorana bo bolj prilagodljiva
Otvoritev nove dvorane je bila predvidena v času okrog novega leta, a zdajšnje razmere bodo verjetno prvo druženje prestavile nekam v prihodnje leto. Saj, kot dodaja Nina Milošič, novo kinodvorano namenjajo druženju in se zato za kakršnokoli virtualno otvoritev ne bodo odločili.