Tudi letos je otvoritveno etnografsko povorko po ptujskih ulicah povedel 18. princ karnevala Hinko Šoštarič, vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, ki ga je pred mestno hišo pričakala ptujska županja Nuška Gajšek in mu za čas Kurentovanja simbolično predala ključ mesta in oblast. "Mislim, da županja nekaj skriva, ker mi s tako lahkoto predaja ključ. Zato bo moja garda najprej preverila stanje na občini. Sicer pa mi, maske in pustni liki, od županje ne potrebujemo ničesar. Potrebujemo le dobro voljo, da se bomo lahko veselili in zabavali," je ob prevzemu oblasti dejal karnevalski princ in skupaj z Gajškovo vsem skupaj zaželel "veseli fašenk".
Okoli 1800 nastopajočih iz petih držav
Letošnje etnografske povorke, ki se je po dveh letih omejitev znova podala na ulice tako, kot so bili na ptujskem vajeni v preteklosti, se je udeležilo kar 1800 nastopajočih iz petih držav, poleg Slovenije še Avstrije, Hrvaške, Makedonije in Italije. Obiskovalcem je tako na sicer precej hladen, a sončen dan, pustno obredje predstavilo 73 skupin iz najrazličnejših društev, varuhov etnografske dediščine. Seveda med njimi vedno znova osrednje mesto pripade korantom in kurentov. "Veselimo se predvsem druženja z ostalimi društvi in skupinami. Ptujski povorki sta pač največji v tem delu, tako da se jih redno udeležujemo že dvajset let. Zagotovo je nek poseben občutek, ko vidiš korantijo. Da neko moč, energijo. Zato gremo z veseljem. Od začetka fašenka smo sicer nabrali že kar kar nekaj kilometrine, a bomo vsekakor zdržali še teh deset dni," nam je zagotovil Bogdan Šimenko iz Društva Korantov Podlehnik, ki so danes s seboj pripeljali tudi svoj podmladek, od rosnih štirih let naprej. Zanimanje za kurentovo opravo rase, pravijo, zato se za prihodnost tega običaja ni treba bati. "Dobro je, da se tudi otroci nekoliko oddaljijo od vsakdanjih šolskih obveznosti in se sprostijo. Tako, kot mi odrasli," je še povedal Šimenko, ki pravi, da v tem času v ta namen porabi tudi kak dan dopusta.
Eden od prepoznavnejših tradicionalnih likov so zagotovo tudi pokači, med njimi ta zanimiv pustni običaj pokanja z biči redno predstavljajo tudi Pobreški pokači iz Vidma pri Ptuju, ki jih vodi Srečko Bedrač: "Zadnji dve leti smo hodili bolj po svoji vasi, obiskovali predvsem sorodnike in prijatelje. Danes pa gremo znova na polno. Ptuj je naše mesto. Občutkov na ptujskem Kurentovanju se preprosto ne da opisati, potrebno jih je doživeti."
Da so po dveh letih komaj čakali na Kurentovanje v pravi obliki in vsej svoji pisanosti izpostavlja tudi direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec: "Končno se vračamo na ulice in lahko pozivamo ljudi, da se udeležijo povork. Pričakujemo tudi seveda veliko tujih obiskovalcev."
Kurentovanja znova tudi s humanitarno noto
Številni, ki so se danes zbrali v mestu, pa so lahko ob povorki obiskali še enega od dogodkov, ki se tradicionalno odvijejo v sklopu Kurentovanja in ga je bilo ob mamljivih vonjavah pravzaprav kar težko zgrešiti. Na 18. Obarjadi Lions kluba Ptuj, največjem dobrodelnem dogodku na prostem v Sloveniji, ki je tokrat prvič potekal na novi lokaciji v središču mestnega jedra, so se namreč zbrane tekmovalne skupine lokalnih gospodarstvenikov, politikov in ostalih Ptujčanov pomerile v kuhanju obare, ki so jo mimoidoči seveda z veseljem pokusili. Po oceni vodje projekta Igorja Kolarja jim je s prireditvijo uspelo zbrati kar okoli 20 tisoč evrov. Zbrana sredstva bodo tokrat namenili družini Kralj iz Velike Nedelje, ki jim je požar uničil hišo, posameznikom in družinam pri lajšanju socialne stiske, otrokom iz socialno šibkih družin za njihovo šolanje ter za delovanje razdelilnice hrane na Ptuju.
Organizatorji pa so današnje dogajanje na Ptuju popestrili še z različnimi animacijami in koncertom na prostem. Tudi sicer je namreč eden od poudarkov letošnjega Kurentovanja zagotovo želja, da bi ljudi z dodatnim dogajanjem in čim pestrejšo kulinarično ponudbo tudi po vedno dobro obiskanih povorkah čim dlje po obdržali v mestu.