Če so se po Ptuju še nedavno, ob Rimskih igrah, sprehajali rimski vojskovodje, vestalke in drugi Rimljani, so se minulo soboto na ulice in trge starega mestnega jedra podali še grajski gospodje, vitezi, tlačani in drugi predstavniki srednjega veka. "Varujemo ptujskega kneza, vodimo protokol. Če je treba, pa poprimemo tudi za druga dela - postavimo tabor in bobnamo, kot bom moral danes jaz, saj je bobnarja pobrala kuga," je ob sprehodu po mestu pojasnil Peter Kapele, predstavnik ptujskih vitezov, ene od skupin Društva cesarsko-kraljevi Ptuj, ki organizira Grajske igre.
"Predstavljamo grajsko gospodo med letoma 1570 in 1574. Po domače nam pravijo tudi čuvaji Karlovih vrat. Nastavljeni smo bili od Karla II. Habsburškega, glavarja osrednje Avstrije, pod katero je sodila tudi Štajerska. Bili smo goreči zagovorniki katoliške vere. Vemo, da se je v tem času tu razbohotila protestantska vera, zato je glavar po gradovih nastavil svoje ljudi za plemiče, da so skušali vzdrževati razmerje med katoliki in protestanti," je svojo vlogo opisal Milan Osterc iz skupine Grajska gospoda, ki se Grajskih iger redno udeležijo, saj, kot je dejal, podpirajo Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj pri njihovih dejavnostih. Sami so sicer sprva delovali kot skupina korantov, s srednjim vekom pa so se začeli ukvarjati leta 2012, ko so enega od članov njihove skupine izbrali za princa ptujskega karnevala: "Gospa Marija Hernja Masten nam je takrat izbrala ta lik in to vlogo. In smo rekli, glede na to, da smo imeli obleke že narejene, zakaj ne bi sodelovali. Smo pa tudi taki, da radi sodelujemo, obenem dobimo tudi neko znanje, znamo povedati kaj o zgodovini, nekoliko spoznamo kulturo Ptuja. Če te take stvari malo zanimajo, se tu vidiš in rade volje sodeluješ."
Čudovit hobi
Med srednjeveškimi liki je bilo tudi kar nekaj skupin iz tujine, med njimi Bloot iz Bluoda iz avstrijskega Gradca. "Smo mešana skupina. Na Ptuju smo že petnajstič, zaradi gostoljubnosti se vedno znova radi vrnemo. Udeležujemo se tudi srednjeveških festivalov v Avstriji in Nemčiji. Smo borci in tudi plesalci. To je moj hobi že dvajset let. Gre za to, da me zanima zgodovina v vseh razsežnostih, od borb do hrane, plesa, glasbe," je dejal Heinz Prassl.
"Ko opravljaš neki poklic in je dan enak dnevu, kot je to pri meni, saj sem programer, je lepo, da se ob koncu tedna vrneš v srednji vek. Spoznaš, kakšno je bilo takrat življenje, in to je precej zanimivo. Ljudje resnično uživajo, ko si to ogledajo. In res mi je všeč ta velika sprememba v primerjavi s službo. Je čudovit hobi, saj se vedno razvijaš, vedno si otrok, se učiš, si na primer nadeneš vojaško opremo in se učiš bojevanja," pa je o tem, zakaj se rad vrne v življenje v srednjem veku, povedal Otis Temler.
Igre, plesi in kulinarika
"Ptuj ima v zgodovini dve prekrasni obdobji, to je obdobje Rima in seveda srednjega veka, ko smo bili mesto Evrope, bogato, eno od tistih, ki je bilo hitrorastoče, last Salzburškega nadškofa. Vse tja do leta 1555, ko smo postali cesarsko-kraljevo mesto, deželno knežje mesto. In takrat smo pridobili pri svoji funkciji. Samo mesto je tako lepo ohranjeno. Včasih se pošalim in rečem, da smo imeli premalo denarja, da bi ga 'pofušali', temveč je ostalo bistvo v starem jedru še renesančno in srednjeveško. Torej si zasluži, da negujemo to njegovo srednjeveško tradicijo," je pojasnila Marija Hernja Masten, predsednica Društva cesarsko-kraljevi Ptuj, in še dodala, da udeleženci, ki so v mestu na ogled postavili svoje oprave, prihajajo iz različnih časovnih obdobij.
V popoldanskem času se je dogajanje nadaljevalo na turnirskem prostoru Ptujskega gradu, kjer so bili še srednjeveške igre in plesi, vabila je tudi knežja miza. "Letos smo se priključili zgodbi kulinarike Slovenije in predstavljamo, kaj so jedli v srednjem veku. Ni bilo krompirja, čipsa, ničesar takega, ker tega ta čas seveda ni poznal. Predstavljamo pa tudi tri tipe kuhinj - kmečko, meščansko in grajsko," je še opisala Hernja Mastenova.
