(FOTO) Kaj prinašajo rimski recepti hajdinskih kuharic

Že leta so članice hajdinskega društva žena in deklet, poznane tudi kot Rimljanke, ki se predstavljajo kot matronae e Vico Fortunae, saj je Hajdina bila nekdaj poznana kot vas sreče, stalne soustvarjalke rimskega dogajanja ne samo na domačem Ptuju, ampak tudi v številnih slovenskih krajih, vse bolj pa celo v tujini. Po dvajsetih letih delovanja so izdale knjigo Nekaj dobrega - v njej so zbrale 150 kuharskih receptov, ki jedce popeljejo v čas rimske kuhinje.

V jedeh se okuša sled rimskih časov

"Naši začetki spoznavanja rimske kulinarike so povezani s simpozijem o mitreizmu, ki ga je ob stoti obletnici odkritja prenovljenega I. mitreja organiziral ptujsko-ormoški pokrajinski muzej in ga povezal z odkritjem prenovljenega I. mitreja. Bilo je to 1999. leta in članice Društva žena in deklet občine Hajdina smo takrat pripravile prve jedi iz rimskih časov in z njimi navdušile," se spominja Marija Pulko, nekdanja predsednica društva. Veliko so si pomagale s strokovno literaturo, organizirale pa so tudi tridnevno kulinarično delavnico pod vodstvom prof. dr. Svetlane Slapšak, ki je tudi prevedla del Apicijevih receptov.

"O rimski kuhinji v resnici nismo kaj dosti vedele, imele smo nekaj fotokopij srbskega prevoda ​Apicijevih receptov, a smo se korajžno podale na pot odkrivanja. V dveh desetletjih nam je uspelo zbrati, preizkusiti in za današnje čase prilagoditi recepte za jedi, ki so značilne za rimsko kuhinjo, njihove priprave pa se lahko zdaj loti vsak, tudi ne preveč vešč ljubitelj dobre hrane," pravijo hajdinske gospodinje. Najprej so preskušale recepte iz rimskih časov kar v kuhinji svoje prve predsednice Marte Sitar.

Na njihovi kuharski poti odkrivanja še neznanega jih je podpiral že prvi župan Rado Simonič, njemu pa je sledil zdajšnji župan Stanislav Glažar, ki je v kuharski knjigi zapisal, da so z rimsko kulinariko ženske in dekleta poskrbele za prepoznavnost in promocijo društva in občine v širšem slovenskem prostoru in zunaj meja: "Z izdajo te prav posebne kuharske knjige, ki nas popelje tudi v širši svet življenja Rimljanov, so naše ženske na lep način zaznamovale leto, ko je Slovenija evropska gastronomska regija." Simonič spomni, da sta se v društvo kmalu po ustanovitvi včlanili arheologinja Mojca Vomer Gojkovič in zgodovinarka Nataša Kolar, sodelavki ptujskega pokrajinskega muzeja, ki sta s svojim znanjem začeli strokovno proučevati antično prehrano in sprejeli strokovno delo. Tako so pripravo hrane iz antičnih časov povezali še z načinom strežbe, oblačili, posodjem in drugim, kar zaznamuje antični čas.

Nekaj dobrega s Hajdine

Knjiga, ki so ji Hajdinčanke nadele preprost, a zgovoren naslov Nekaj dobrega, je plod večletnega dela, iskanja receptov, preskušanja. "Lansko leto, v času zaprtja zaradi širjenja koronavirusa, smo vabile na pet kuharskih delavnic in na njih v manjših skupinah pripravile vseh 150 jedi, ki smo jih zdaj zbrale v knjigi. Posebnost Apicijevih receptov je, da so sestavine naštete, ne pa tudi njihove količine za pripravo jedi. Me smo vsako jed pripravile za štiri jedce, veliko preračunavale in nazadnje nam je, ob vseh gurmanskih užitkih, ki smo jih privoščile sebi in tistim, ki so naše jedi že pokusili, tudi uspelo," pravi Zlatka Strmšek, zdajšnja predsednica hajdinskega društva žena in deklet.

Ob pripravi domačih kulinaričnih posebnosti so se Hajdinčanke v zadnjih letih izpopolnile še v pripravi rimskih jedi, s katerimi rade postrežejo ljubiteljem hrane in jih z okusi popeljejo v čas rimske Petovione. "Njihove pogostitve niso le pokušnje rimskih jedi, saj so pripravljene kot razstave - članice v rimskih oblekah predstavljajo posamezno jed, sestavine in tudi potek dela. Vse bolj znane so te naše rimske kuharice tudi kot matronae e Vico Fortunae, kot se je kraj imenoval v rimskih časih. V slavnostnih oblačilih in vsakdanjih rimskih oblekah se vsako leto udeležijo mestne povorke na tradicionalnih rimskih igrah na Ptuju, kjer zvečer zbranim povabljenim rimskim veljakom postrežejo z izvrstnimi rimskimi jedmi, ki jih pripravijo v svoji kuhinji," sta na sovaščanke ponosni Nataša Kolar in Mojca Vomer Gojkovič. Pri izvedbi kuharskih delavnic so si pomagale z izbranimi prevedenimi recepti avtorjev Apicija, Katona, Kolumela in Paladija.

V knjigi receptov sta zgodovinarka in arheologinja predstavili rimsko kulinariko z vsemi njenimi posebnostmi, se dotaknili kurišč in posodja, na kratko predstavili nekdanjo pripravo jedi, spomnili na prehranjevalne navade Rimljanov, ki jim je bila hrana v veselje in priložnost za družabnost, pa tudi na to, da je bila tudi na Ptuju najdena oljenka z napisom Vino, kruh in redkvica revežu večerjica, kar priča, kako so se v antičnih časih hranili najrevnejši.