Glavni cilj proračuna Občine Ormož je vabljenje vlagateljev

Medtem ko so nekaj zadnjih let ormoški občinski svetniki v proračunskih razpravah venomer opozarjali, da morajo narediti več za spodbujanje gospodarskega razvoja, privabljanje večjih vlagateljev in še posebno za razmah turizma, je za razpravo o proračunu za 2022 značilno, da takih razprav in dopolnitev ni bilo. Le še ponekod v krajevnih skupnostih so poudarjali nujnost vlaganj v ceste, a je v proračun uvrščenih le nekaj najnujnejših odsekov in manj kilometrov kot v minulih letih.

V ormoškem proračunu je letos 27,2 milijona evrov in 19,4 milijona jih je namenjenih vlaganjem. V gospodarstvo bodo vložili 5,1 milijona, od tega nekaj čez tri za odkup zemljišč in ureditev poslovno-ekonomskega območja ter 1,4 za promocijo in razvoj turizma. Varovanju okolja so namenili 3,1 milijona, komunalni dejavnosti dobre tri in gradnji pete faze namakalnega sistema 1,2. Za kolesarsko-pohodno tematsko pot Svetinje-Jeruzalem bodo predvideli 730 tisočakov in za kolesarske steze Libanja-Pavlovci-Ormož dobrih 309 tisočakov. Mladim so za pomoč pri reševanju prvega stanovanjskega problema rezervirali 80 tisoč evrov.

Bolj dejavni na razpisih

Župan Danijel Vrbnjak je ob izvolitvi pred slabimi tremi leti poudarjal, da bo za dosego razvojnih ciljev potrebovali vsaj tri dvoletne proračune. Le tako bi bilo mogoče zmanjšati zaostanek območja za povprečno slovensko razvitostjo. Po njegovem je korak v pravo smer, da so se ob novem razvojnem centru, v katerega so preoblikovali nekdanjo Javno razvojno agencijo Ormož, domala vsi javni zavodi poskušali vključiti v javne razpise in pozive za izrabo evropskega in državnega naložbenega denarja.

Občina sama brez tega ne bi zmogla izpeljati številnih projektov, saj bi brez teh virov v svojem proračunu za naložbe lahko namenila le kakšnih pet do šest milijonov evrov. Župan je prepričan, da gre razvoj v pravo smer, in je ponosen, da jim je uspelo ugodno odkupiti 12,5 hektarja za novo ekonomsko-poslovno območje. Predvsem pa, da so vanj lahko pritegnili vlagatelja Carthago iz Odrancev, ki bo v prihodnjih letih ponudil od 400 do 600 delovnih mest, kar je približno toliko, kot so jih lani izgubili zaradi likvidacije enote italijanskega Safila. Tudi na območju nekdaj Safilovih objektov pa naj bi letos pričelo delovati nekaj manjših podjetij, ki bodo zaposlovala po 50 do 100 ljudi. Vrbnjak: "Če ne bi bili dejavni, če ne bi imeli odkupljenih zemljišč in denarja za njihovo komunalno opremljanje in če ne bi projektantu in vodstvu Carthaga ponudili vse administrativne pomoči, ta gradnja zagotovo ne bi bila tako blizu. In to so za občino dobre reference."

Optimistično napoveduje, da bi v prihodnjih dveh do treh letih lahko ustvarili 2000 delovnih mest, in se nadeja, da bi postopoma tu zaposlovali tudi kader z višjo izobrazbo. "Vse ostalo, predvsem ceste, bomo že še zgradili. Želje po urejenih cestah seveda ostajajo in nikoli nisem rekel, da niso pomembne. Niso pa najbolj pomembne. Prioritete so torej gospodarski razvoj in turizem ter črpanje kohezijskega denarja za čistilno napravo in kanalizacijo ter obnova vodovodnega omrežja." Po njegovi oceni je v zelo slabem stanju kakih 36 kilometrov cest in kako tretjino jih bodo lahko kmalu prenovili.

Načrtujejo tehnološki park

Pomembno se mu zdi, da so od leta 2018 za odkup zemljišč in komunalno ureditev ekonomsko-poslovnega območja od države pritegnili dva milijona evrov in bodo območje letos razširili na južnem delu na površini 13,5 hektarja. Tam predvidevajo tudi gradnjo Tehnološkega parka Ormož, vredno 1,2 milijona evrov. V novem poslovnem območju je veliko povpraševanje po zemljiščih, k županu prihajajo številni vlagatelji in povprašujejo po njih: "Če nimaš kaj ponuditi, potem težko koga privabiš."

Priložnost za delovna mesta vidi tudi v obrtniški dejavnosti in v manjših podjetjih. Še posebno pa v turizmu, kjer jih lahko vzpostavijo domačini sami z oblikovanjem nastanitvenih zmogljivosti in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Hkrati na občini povprašujejo tudi večji vlagatelji, ki bi radi gradili prenočitvene zmogljivosti. Župan je na osnovi tega prepričan, da bo destinacija Jeruzalem Slovenija v prihodnjih petih do desetih letih postala ena najbolj perspektivnih in jo bo mogoče primerjati z Goriškimi brdi. "Če vlagatelji vidijo, da se trudimo na gospodarskem področju in vlagamo v turizem ter da smo pridobili imidž perspektivnega območja, se bodo za nas gotovo zanimali tudi drugi," je še prepričan. Med ključnimi turističnimi naložbami je obnova hotela Ormož, za katerega lastnik že ima idejno zasnovo za štirizvezdični hotel z zdravstveno dejavnostjo. Šele hotel, ki bi lahko prenočil vsaj en avtobus gostov, je prava podlaga za razcvet destinacije.

Pomembna so tudi proračunska vlaganja v Naravovarstveni center Drava, za katerega so že sprejeli idejno zasnovo s prikazom naravnih bogastev v območju Nature 2000. Pri turizmu namreč ugotavljajo, da so naravna doživetja turistom pomembna. V ta sklop sodita še odkup Kaučičevega mlina in obnova Majeričevega kopališča ob Dravi, kjer bi bilo postajališče za kolesarje in pohodnike. Obetajo si še razmah obiska naravnega parka Ormoške lagune in preureditev ormoške gramoznice za turistične namene. ​Zagnali so ureditev obdravske in drugih kolesarskih poti. Prvo večinoma urejajo z denarjem Direkcije za infrastrukturo in EU, sicer pa jih gradijo na vseh koncih. Prednost imajo tiste ob državnih cestah od Cvetkovcev do Ormoža in naprej proti Ivanjkovcem ali Pušencem.

Kot spodbudo mladim, da bi ostali v kraju - poleg delovnih mest - štejejo štipendije za dijake in študente, pomoč delovanju ormoške gimnazije, gradnjo stanovanj za mlade in pomoč pri reševanju prvega stanovanjskega problema.