Darja Lukman Žunec
Jani Vuk z Brega pri Majšperku je predvsem gostinec, a hkrati deluje širše. Njegova zamisel je povezovanje haloških gostincev, kmetov in vinarjev v uspešni projekt Kulinarične Haloze. Vuk pripoveduje, da v gostinstvo ni zašel čisto po naključju: "V resnici sem si že od otroštva želel biti kuhar, a ker kuharski poklic ni bil ravno cenjen in se ga je zanemarjalo, se sprva nisem odločil za to šolanje. Ker sem veliko pomagal očetu Antonu v mizarski delavnici, sem si že kot otrok pridobil dragocene delovne navade, za kar sem mu hvaležen in ga spoštujem. Ko moraš v delavnico ob sedmih zjutraj, kljub temu da si kot najstnik morda prišel domov ob šestih, se naučiš vztrajnosti pri delu. A to kot dragocenost spoznaš šele, ko si starejši. Vidiš, kako zelo je to pomembno. Tudi svojim otrokom želim dati podobo popotnico, a časi za vzgojo otrok so danes precej drugačni."
Od gradbenika do kuharja
Čeprav se je Jani Vuk odločil za šolanje na srednji gradbeni šoli, je svoji otroški želji sledil, ko so doma delali novo mizarsko delavnico in ob razstavnem salonu zasnovali še majhen lokal. Takrat je zagrabil priložnost, da uresniči svoje sanje: "Naredil sem prekvalifikacijo v kuharja in o moji vnemi najbolj priča dejstvo, da sem čisto po svoji zamisli in kar sam izdelal opremo za lokal. Mize sem denimo sestavljal kar tri mesece in lahko rečem, da sem lokal opremil za svojo dušo."
Tekmuje le s seboj
Jani Vuk konkurence ne vidi v drugih, temveč le v samem sebi: "Jaz sem tisti, ki samega sebe premaga in nadgradi takrat, ko napredujem in se razvijam." Odlikujejo ga odlični odnosi tako z zaposlenimi kot s sodelujočimi v skupnih haloških projektih. Ima dober občutek za ljudi. "Iskreno te mora zanimati, kako se ljudje počutijo, ko delaš s tolikimi. Vedno je kaka težava, ki jo moraš rešiti, moraš se poglobiti v psiho ljudi, predvsem pa si moraš vzeti čas, da ti uspe prebrati želje drugih. Uživam v tem, da naredim veliko dobrega, kajti če delaš ljudem v prid, težko dobiš nazaj kaj slabega."
Zid prijateljstva
Največjo prelomnico je doživel po prvih treh letih, ko je prebrodil začetne težave, in od takrat je dejavnost samo še rasla. Nazadnje se je domislil še zanimivega parkirišča z zidom prijateljstva in vilinskimi simboli, ob katerih lahko ljudje postojijo in pripnejo svoje ključavnice. Pri tej zamisli mu je pomagal akademski slikar Gregor Samastur. Vuk veliko pomaga različnim društvom, rad podpre tako nogometaše in gasilce kot likovne kolonije.
Kader v gostinstvu je, če znaš delati z njim
Povezovanje za Haloze
Zdaj bodo projekt Kulinaričnih Haloz nadgradili, da bodo gostje na krožnik dobili ne samo lokalne sestavine, temveč bodo spoznavali tudi zgodbo haloških kmetov in vinarjev. To je izziv, v katerega se je Vuk podal z vsem svojim znanjem in izkušnjami. Zakaj se mu zdi povezovanje ponudnikov v Halozah tako ključno za turistični razvoj, ga še vprašamo. Vuk pojasni: "Da svetu pokažemo, kaj vse premoremo. Da imamo neokrnjeno naravo, zdravo hrano, odlična vina, številne kulturne znamenitosti in bogato kulturno dediščino. Imamo tudi možnosti za kolesarjenje in pohodništvo. Skratka vse, kar sodoben turist potrebuje. Nikoli ne bomo gojili množičnega turizma, ampak bodo k nam prihajali ljudje, ki si želijo miru, sprostitve, gibanja v naravi in ob tem pristnega stika z domačini."
Podpora družine
Vuk je prepričan, da ne bi bil tako uspešen, če ne bi imel podpore svoje družine - staršev, brata in predvsem svoje soproge Suzane ter otrok Žane in Vida. "S soprogami je tako, da predstavljajo moškemu obe roki. Vedno predstavljajo tisto roko, ki jo v nekem trenutku potrebuješ za pomoč."
Med načrti ima Jani predvsem to, da se posveti kakovosti ponudbe na krožnikih gostov, lokala za zdaj ne bo širil. Veliko energije in znanja bo še naprej posvečal Kulinaričnim Halozam in projektu Haloze, dežela tisočerih gričev. "V ekipi, ki jo vodi Slavko Dobnik, smo se zelo ujeli, imamo konkretne cilje in vesel sem, da so to prepoznale tudi haloške občine. Gre za projekt, ki ima še veliko prihodnosti, saj so ga mediji in ljudje odlično sprejeli. A uspemo lahko samo povezani, kot javno-zasebno partnerstvo. Nekaj mesecev smo sicer čakali, ali nas bodo podprle tudi državne ustanove in občine, saj to podporo potrebujemo. Mi imamo operativo, oni nam lahko dajo zaledje in infrastrukturo. Ta podpora je nadvse dragocena, zato moramo vsi v Halozah, od občin do kmetov, gostincev in vinarjev, delati z roko v roki, ker bomo le tako uspeli," je prepričan Jani Vuk.
